Savna je gotovo najbolj znana finska beseda. V tej mali skandinavski državi so s savnanjem naravnost obsedeni.
Po uradnih podatkih imajo Finci več kot eno savno na tri prebivalce, torej celo več kot avtomobilov. Čeprav ne veljajo za njene izumitelje, so savno prav na Finskem pripeljali do popolnosti.
Tam tudi vsako leto priredijo svetovno prvenstvo v vztrajnostnem sedenju v savni. Čeprav je konkurenca mednarodna, so zmage rezervirane za Fince.
Zakaj savna
Savna ima številne učinke na zdravje. Je izvrstna metoda za čiščenje kože, saj vročina in para odpirata zamašene pore, kasnejše tuširanje (ali valjanje po snegu, odvisno od okusa) pa jih očisti in osveži.
Z znojenjem se iz telesa izločajo strupi in organizem se lahko hitreje obnavlja. Če dodamo še masažo ali drgnjenje z brezovimi vejami, je savna kozmetični salon v malem.
Vsi, ki se ukvarjajo s športom ali težjimi fizičnimi deli, dobro vedo, kako blagodejen je učinek savne na razbolele mišice. Pomemben je tudi njen pomirjujoči učinek. Občutek po dobri savni je podoben kot po nekaj pretečenih kilometrih teka, saj se v obeh primerih sproščajo beta endorfini in norepinefrini.
Kljub temu savnanje nima le svetlih plati. Napor, ki ga zahteva vročina, predstavlja tveganje predvsem za starejše osebe in srčne bolnike. Na splošno je savna primerna le za zdrave ljudi. Poleg tega je treba zelo paziti na dehidracijo, ki je pri obilnem znojenju seveda logična.
Zanimiva študija je pokazala, da se je šolski uspeh študentov, ki so se dan pred izpitom sproščali v savni, opazno poslabšal glede na kontrolno skupino, ki v savno ni šla. Njihove intelektualne sposobnosti so se izenačile šele tri dni kasneje! Zato je treba že med savnanjem obvezno spiti vsaj pol litra tekočine, po njej pa seveda tudi.
Najprej savna …
Življenje na Finskem se je stoletja vrtelo okrog savne. Tu so ženske rojevale vse do konca druge svetovne vojne, saj je bila posebej na podeželju, najčistejši prostor v hiši. Zdravniki so v savnah zdravili svoje paciente, pogrebci umivali mrliče, možje so si po napornem dnevu nabirali novih moči in delali načrte za prihodnost.
Slavni finski predsednik Urho Kekkonen je v savni sklepal pomembne politične dogovore, pri tem pa spravil v zadego več kot enega veleposlanika, saj marsikateri ni prav dobro vedel, kaj naj počne, ko ga je predsednik povabil v savno in se začel slačiti. Seveda do golega, saj savna ni prostor za kravate in podobne spone moderne civilizacije!
Marsikateri Finec je svoje samostojno življenje začel z gradnjo savne. Ko je bila ta dokončana (in preizkušena), se je šele lotil gradnje hiše. Sprva so jih gradili poleg savne, nato malo stran. Zaradi intenzivnega kurjenja so bili namreč včasih v savnah požari kar pogosti.
Savne povsod po svetu
Savne so na Finskem znane več kot tisočletje, a prvi dokazi o njihovem obstoju segajo še dodatna tri ali štiri tisočletja v zgodovino. Arheološke najdbe pričajo o izkopanih jamah, v katerih so zakurili in jih prekrili z vejami, da se je ustvaril zadimljen prostor, podoben stari (po mnenju mnogih najboljši) izvedbi finske dimne savne.
Savne so v različnih izpeljankah poznali Rimljani, Turki in Kelti. Indijanski inipi, mehiški temaskal, japonski furo in ruska banja dokazujejo, da je človeštvo dobrodejne lastnosti savne cenilo že do nekdaj in povsod. Osnove so enake, razlike so le v podrobnostih.
Kako se savnati
Finska savna je majhen prostor, obložen z lesom, saj je to edini naravni material, ki se ob močnem kurjenju (toploto oddajajo segreti kamni) ne segreje do nevzdržnosti.
Oprema je špartanska. Vedro vode, iz katere ob zlivanju na kamne nastaja para, nekaj brezovih vej za nežno otepanje (ne bičanje!) telesa in klopi, ki so več kot meter nad tlemi, da se tisti, ki pride v savno, lahko usede bliže stropu, kjer se zbira vroč zrak. Temperatura v savni običajno preseže 80 stopinj Celzija in se približuje stotici!
Finci med savnanjem zelo radi spijejo kako pivo, še bolj zdravi pa so gotovo sadni sokovi in navadna voda. Obnašanje v savni naj bi bilo podobno obnašanju v cerkvi. Torej brez klepetanja, posebej je prepovedano preklinjanje, vpitje, opravljanje in seveda spuščanje vetrov …
Od oblačil je dovoljena le brisača, a le za sedenje. Finci o obnašanju v savni poučijo že majhne otroke. Nekoč so se savnali najprej moški in nato ženske, kasneje pa so začeli graditi savne, kjer so se lahko (ločeno) savnali oboji hkrati.
Šele v zadnjih desetletjih postajajo običajne savne, kjer posedajo skupaj predstavniki obeh spolov, misel na spolnost pa naj bi ostala zunaj zidov.
Razlike med savnami
Poleg finske je najbolj znana turška savna, imenovana hammam. Loči se predvsem po nižji temperaturi v prostoru, saj se ta vrti le okrog 50 stopinj Celzija, logična posledica pa je seveda bistveno višja relativna vlaga, ki se lahko v turški savni zelo približa stotim odstotkom.
Tudi tu je pospešen obtok krvi poglavitni zdravstveni dejavnik, zaradi visoke vlage pa ne gre zanemariti dobrodejnih učinkov na ljudi, ki imajo težave z dihali. Turška savna lahko olajša težave kroničnih bolnikov z astmo ali bronhitisom, jasno pa je, da tudi vanjo bolniki z vročino in obolenji, ki obremenjujejo srce, ne bi smeli zahajati.
Če se v finski savni obtok v koži spodbuja z brezovimi vejami, ima v turški enako vlogo sol. Ker sol nima tako prijetnega vonja, je v turški savni pogosta uporaba različnih eteričnih olj, na katera prisega v zadnjem času tako priljubljena aromaterapija.
Posebni pomen savne v Turčiji dokazuje dejstvo, da je bil to stoletja edini prostor, kjer so se lahko zbirale ženske in se v njem pogovarjale brez nadzora moških.
Ruska banja je lahko podobna finski ali turški savni, saj so Rusi dobivali ideje tako na severu kot na jugu. Tako ločimo črno banjo (izpeljanka finske savne) in belo banjo (za razliko od črne je zidana).
Ker so Rusi banje radi uporabljali, za gradnjo (in celo kurjavo) pa jim je pogosto manjkalo sredstev, je za takšno izvedbo savne značilna nižja povprečna temperatura. To pomeni, da je v prostoru več pare in od tod izhaja pri nas znani izraz parna kopel, ki pa ni pravilen.
Naj bo že kakorkoli, besedilo o savnah bomo najlepše zaključili prav z rusko modrostjo: na voljo naj bo veliko savn, kjer se bomo lahko družili, a ne preveč, saj se bomo potem nehali obiskovati in bomo spet osamljeni.
