Že pred tisočletji so učenjaki verjeli v zdravilno moč zelenega čaja. Z njim so gasili žejo, uravnavali prebavo, zdravili različne ledvične bolezni, ostrili vid in odganjali dolgčas. Tudi moderna znanost priznava vse več njegovih zdravilnih lastnosti.
Ste vedeli, da je med Japonci največ kadilcev v razvitem svetu, a najmanj obolelih za pljučnim rakom? Mnogi verjamejo, da je za to zaslužen prav zeleni čaj.
Iz legende v resničnost
Po eni od legend o zelenem čaju je cesar Sheng Nong, eden največjih znanstvenikov in zdravilcev svojega časa (da, pred tisočletji sta se znali oblast in pamet celo združiti v isti osebi) verjel, da je pitje prekuhane vode bolj zdravo od neprekuhane.
Nekega dne leta 2737 pred našim štetjem mu je v kotliček z vodo, postavljen pod čajevcem, padlo nekaj listov. Nastali zvarek je lepo dišal in imel zanimivo barvo. Previdno ga je poskusil in bil navdušen. Okus se mu je zdel prijeten, počutje se mu je izboljšalo. Nastalo pijačo je razglasil za 'od boga poslano'.
Sprva so v pitju čaja uživali le premožnejši sloji, a so navado čez čas prevzeli še intelektualci in na koncu najširše ljudske množice. Budistični menihi so čaj prinesli na Japonsko in tam ustvarili legendaren obred, ki traja tudi štiri ure. Obred pitja čaja in lepo oblikovane porcelanske posode so očarali prve prišleke z zahoda - Portugalce. Oni so v skrivnosti pitja čaja vpeljali nizozemski dvor, Nizozemci in kasneje še posebej Angleži, pa so iz vsega skupaj naredili posel.
S čajem ni šale
V Angliji je čaj postal zelo iskano blago, poraba čaja je narasla v vrtoglave višave. Ladje, ki so s Kitajske prinašale čaj, so v nasprotno smer tovorile svinec in žveplo. Ker je bil tovor čaja bistveno lažji, so na Kitajskem naložile še dodaten balast. To je bil kar porcelan. Vendar se s tem težave še niso končale.
Čaj je bilo toliko dražji od blaga, ki ga je Anglija lahko ponujala v zameno, da je takrat največja pomorska velesila zašla v hud trgovinski primanjkljaj. Rešitev so našli v trgovini z opijem, ki so ga gojili v indijskih kolonijah, vendar so kitajski veljaki hitro opazili, da opij vodi v odvisnost, zaradi česar je padala delovna storilnost, hkrati pa je povpraševanje po mamilu skokovito naraslo. Prepovedali so uvoz opija in spor z Angleži je pripeljal do opijske vojne.
Anglija je zmagala, izsilila sporazum o prosti trgovini in osvojila nekaj ozemlja (na primer Hong Kong), vendar vojna ni bila zastonj. Ker je do denarja najlažje pridi z višanjem davkov (vsaka podobnost z aktualnimi dogodki je seveda namerna), so iskali področja, kjer bi bilo mogoče še kaj vzeti.
Odločili so se za izjemno visoko obdavčitev čaja v svojih kolonijah na drugi strani Atlantika, kar je povzročilo upor in slovito Bostonsko čajanko, med katero je v morju končalo precej uvoženega čaja. Te vojne Anglija ni dobila. ZDA se za svoj nastanek lahko torej vsaj delno zahvalijo čaju.
Povej mi, kakšen čaj piješ ...
Resnici na ljubo dodajmo, da se vojne, povezane s čajem, niso bojevale zaradi zelenega, temveč zaradi črnega čaja. Črni čaj je bil namenjen prebivalstvu, ki je živelo daleč od plantaž. Pridelovalci čaja so ugotovili, da čaj po delni termični obdelavi okus obdrži, včasih je ta celo poudarjen, in ga je lažje shranjevati ali tovoriti po deželi.
Drug razlog za priljubljenost črnega čaja je bilo opažanje revnejših slojev v hladnejših predelih, ki so ob pitju črnega čaja lažje ohranili življenjsko pomembne zaloge maščobe v obdobjih lakote. Z zelenim čajem so namreč maščobni sloji kar kopneli.
Seveda so bogataši še vedno prisegali na zelenega, revnejši sloji pa so se zadovoljili s črnim, ki je osvojil tudi zahodnjake. Njih je najbolj navdušil poživljujoč učinek, ki je pri črnem čaju opaznejši, saj se med fermentacijo in segrevanjem delež kofeina povečuje. Obogatili so ga še s sladkorjem in mlečnimi izdelki, kar Kitajcem ne pride niti na kraj pameti.
Ob zelenem in črnem čaju omenimo še vmesno izvedbo, imenovano tudi polčrni čaj ali oolong, in beli čaj, izdelan iz notranjosti najlepših poparjenih popkov čajevca. Ker je šlo za ročno delo in ogromno vloženega truda, je beli čaj ostal izključna poslastica najbogatejših.
Pa imena? Verjetno najbolj znana vrsta čaja je Orange Pekoe. Svoje ime je dobila iz Orange, imena nizozemske kraljeve družine, imetnice monopola nad trgovino s kitajskim čajem v 17. stoletju, in besede pekoe, ki je fonetični opis najfinejšega zelenega čaja z visoko vsebnostjo popkov, zaradi katere ima videz 'finih belih laskov' (v prevodu pekoe). Z Orange Pekoe kljub temu že dolgo označujemo izključno črni čaj. Za lažjo predstavo o pisani ponudbi čajev lahko kar vstopimo v ktero od spletnih trgovin s čaji.
Za vse tegobe
Velik del zaslug za zdravilne lastnosti zelenega čaja znanost pripisuje vsebnosti polifenolov, močnih antioksidantov, ki v telesu uničujejo proste radikale, povzročitelje kopice bolezni in starostnih pojavov. V zadnjih letih poskušajo čim bolj raziskati flavonoid z imenom EGCG, ki zavira rast tumorjev v vseh fazah. Ima tudi izrazit baktericidni učinek. Že grgranje zelenega čaja naj bi bistveno zmanjševalo verjetnost obolenja za gripo.
Zeleni čaj prav tako znižuje raven sladkorja v krvi in holesterola, niža pritisk, zmanjšuje verjetnost infarkta in nastanka krvnih strdkov, blaži težave menopavze, zdravi vnetja in glivične okužbe, pomaga celiti rane in gladiti gube. Nič čudnega torej, če najdemo ekstrakt zelenga čaja v zobnih pastah, vlažilnih kremah, osvežilnih pijačah in stotinah drugih industrijskih izdelkov, ki poskušajo 'čudežno moč' izkoristiti za boljšo prodajo.
Žal zgolj ščepec zelenega čaja ne reši prav veliko zdravstvenih zadreg. Strokovnjaki so si edini, da lahko k boljšemu zdravju pripomore predvsem redno pitje čaja.
Poleg tega ni vseeno, kakšen zeleni čaj pijemo (na Japonskem pobirajo pet žetev letno, a prva velja za daleč najbolj kakovostno), kako ga pripravimo (celuloza iz Zahodnjakom tako ljubih filter vrečic se ne razume z antioksidanti), niti kakšno vodo uporabimo za to (železovi ioni iz nekakovostne posode in klor iz vodovoda lahko uničita večino zdravilnih učinkovin).
Za pravilno pitje zelenega čaja je torej treba precej znanja, kar pa menda velja tudi za ostale vidike zdravega življenja, ali ne?
