Bleščeč nasmeh lahko očara osebo, ki nam je všeč, ali razoroži tečnobo, ki nam poskuša pokvariti dan.
Toda brez zdravih zob je nasmeh bolj klavrn in takšni se s piškavimi zobmi zdimo tudi svoji okolici. Pa ne gre le za lepoto.
Že dolgo je znano, da se zdravje začne v ustih. Slaba ustna higiena vodi v celo paleto bolezni. Večini se lahko izognemo z le nekaj minutami vloženega truda na dan.
Čeprav je zobna sklenina najtrša snov v našem telesu, moramo redno skrbeti zanjo. Ključ do zdravih zob je v disciplini.
Zdravi zobje skozi vse življenje
Zametki zob so z ultrazvokom vidni že pri nekaj mesecev starih zarodkih. Takoj, ko na plano pokuka prvi mlečni zobek (običajno med 6. in 12. mesecem življenja), se začne skrb za zobno higieno. Pravzaprav ne bo škodilo, če otroku starši po obroku umijejo dlesni z vlažno krpico že prej, saj tako preprečijo nabiranje škodljivih bakterij.
Ali ste vedeli?
- Vnete dlesni in spremljajoče bolezni lahko vodijo do odpovedi srca, prezgodnjega poroda, diabetesa, možganske kapi in drugih težav z zdravjem.
- Strokovnjaki svetujejo, da si zobe umivamo šele pol ure po jedi. Takoj po jedi je namreč v ustih koncentracija kisline tako visoka, da lahko z drgnjenjem poškodujemo sklenino.
- Nekatere raziskave kažejo, da uživanje sira lahko zaustavi proces demineralizacije in tako ščiti sklenino.
Ustna votlina je živahno prizorišče, na katerem mrgoli mikroorganizmov. Večina med njimi je neškodljivih in z nami živi v zapletenem sožitju, ki ga je najlaže porušiti z napačno prehrano.
Moderen način življenja z izobiljem sladkorja nudi bakterijam pravi paradiž. Zato je prva velika napaka, ki jo lahko naredijo starši, navajanje otroka na pitje sladkih pijač v posteljici. Res, da otrok tako lažje zaspi, a cena za takšen oddih je visoka in račun pride kmalu. V razvitem svetu ima vsak najstnik v povprečju kar tri pokvarjene zobe.
Navajanje otroka na čiščenje zob po vsakem obroku ali vsaj dvakrat dnevno (po zajtrku in po zadnjem obroku) je ena pomembnejših nalog staršev. Ko se pojavijo prvi zobki, je čas za začetek ščetkanja z mehko krtačko. Ko se otrok nauči pravilno izpljuniti, se vključi še zobna krema.
Otroku je treba pomagati pri čiščenju, dokler ga povsem ne obvlada, kar je običajno okrog 8. leta starosti. Tudi po tem še potrebuje nadzor. Od dopolnjenega 1. leta starosti so zaželjeni redni obiski zobozdravnika.
Redno in pravilno umivanje v kombinaciji z zdravo prehrano pomaga ohraniti zobe do pozne starosti. Če je higiena slaba, se na zobeh naberejo obloge, ki predstavljajo idealno površino za množenje bakterij, njihovi izločki prej ali slej poškodujejo sklenino in težave so tu.
Odstranjevanje oblog je mogoče na več načinov, a daleč najuspešnejši je najstarejši – mehanski.
Zobna krtačka in njeni pomočniki
Najpomembnejše orodje v boju proti zobni gnilobi in sorodnim tegobam je prav gotovo zobna ščetka. Najboljša je iz umetnih vlaken, ki so vzdržljivejša od naravnih in dajejo slabše pogoje za bivanje bakterijam. Vlakna naj ne bodo pretrda, glava pa zaobljena, kar bodo posebej cenile dlesni.
Ščetkanje naj traja tri minute, gibi naj bodo krožni, od dlesni k zobu, dokazano pomembnejše je trajanje ščetkanja kot pa hitrost ali moč. Po umivanju moramo krtačko oprati in jo najkasneje po treh mesecih uporabe zamenjati za novo.
Kaj pa zobna krema? V preteklosti si je človeštvo pri umivanju zob pomagalo s pepelom, vinom, limoninim sokom, ogljem, mešanico tobaka in medu, danes pa so najbolj priljubljene kreme s fluoridom, ki naj bi krepil sklenino (o fluoridu ima znanost vse več pomislekov).
aj bo tako ali drugače, zobna krema je precej manj pomembna od krtačke. Zobne obloge pač odstanjuje mehanika in krema k čiščenju pripomore predvsem kot zmes tekočine in trdnih delcev, ki jo tvori z vodo, da doseže tudi ščetki nedosegljive obloge.
Osupljive številke
- 75 odstotkov ljudi med umivanjem zob preveč pritiska s ščetko.
- 65 odstotkov zobnih površin lahko očistimo s krtačko, za preostanek potrebujemo nitko, medzobno ščetko in ostale pripomočke.
- 60 milijard dolarjev porabijo Američani za popravilo zob vsako leto.
- 40 kilogramov sladkorja zaužije vsako leto povprečen Kanadčan, povprečen Američan pa kar 55 kilogramov!
- 4-krat več bolezni dlesni imajo kadilci od nekadilcev.
Žal krtačka doseže le tri od petih površin zoba. Zato si zadovoljive zobne higiene ne moremo predstavljati brez zobne nitke, ki očisti tudi površine med zobmi in celo občutljive predele med zobom in dlesnijo. Če naj bi zobe ščetkali vsaj dvakrat dnevno, naj bi vzeli nitko v roke vsaj enkrat na dan.
Ne pozabimo niti na medzobne ščetke (pomembno je, da so pravšnje velikosti, kar najlaže izvemo pri zobozdravniku) in supernitke (podobne nitkam, a s trdnim plastičnim nastavkom), ki so namenjene čiščenju med zobmi in prostorom pod mostički, ustne vode, ki lahko upočasnijo procese razmnoževanja bakterij in propadanja sklenine, strgala, namenjena posebej odstanjevanju oblog z jezika, vse do najmodernejših električnih zobnih ščetk, ki si pri čiščenju pomagajo s tehnologijo zvoka (z nizkofrekvenčo energijo povzročajo strižne napetosti in odstopanje bakterij tudi s površin, ki jih klasične ščetke ne dosežejo).
Seveda moramo še enkrat omeniti zobozdravnika, ki ga moramo obiskati vsaj enkrat letno, tudi če ne čutimo nobene bolečine.
Zdravi zobje in lep nasmeh za dober vtis
Dandanes nas mediji dobesedno bombardirajo z bleščeče belimi nasmeški. V resnici zdrav zob skoraj nikoli ni povsem bel, temveč ima določen rumenkast ali sivkast odtenek, odvisen od sestave sklenine.
Ker je sklenina skupek mineralov, ki jih prinaša ali odnaša slina, na barvo vpliva tudi naš življenjski slog. Pitje kave in pravega čaja, kajenje, uživanje nekaterih zdravil in celo udarec, ki povzroči kravitev, vplivajo na obarvanje naših zob.
Za dosego zapovedanega belega standarda je zato na voljo cela industrija belil, ki pa jih ni pametno uporabljati kar vsevprek. Pred beljenjem zob se obvezno posvetujmo z zobozdravnikom, kar velja tudi za daljšo uporabo zobnih krem z dodanimi sredstvi za beljenje.
V splošnem velja, da bomo za zdravje svojih zob več storili, če se odrečemo škodljivim razvadam, kot pa s kasnejšimi posegi, ki običajno niso poceni in s seboj vedno prinašajo določena tveganja. Tudi na tem področju velja, da je vedno bolje preprečiti kakor zdraviti. Zdravi zobje nam bodo hvaležni.
.
