Vodne postelje so v prvi vrsti namenjene ljudem, ki jim klasično ležišče iz kakršnegakoli razloga (težave s hrbtenico, alergije) ne ustreza.
Med lastniki vodnih postelj v Sloveniji najdemo precej bivših in sedanjih športnikov (Igor Beribak, Tomaž Čižman, Zoran Lubej, Damjan Fras, Andreja Grašič), ljudi, izpostavljenih stresnemu življenju (Mark Žitnik, Tanja Ribič, Branko Đurić - Đuro, Alenka Strnad - Reza) in ljudi, ki zaradi svojega poklica veliko časa preživijo v nenaravnem položaju z nadpovprečno obremenitvijo hrbtenice (zobozdravniki, frizerji, administratorji).
Ali ste vedeli?
Eden največjih piscev znanstvene fantastike Rober A. Heinlein v svojem romanu Tujec v tuji deželi omenja tudi ogrevano vodno posteljo. Roman je izšel leta 1961, torej osem let, preden je bila patentirana prva vodna postelja.
Leta 1997 so v cirkusu Moira Orfej vzdržljivost vodne postelje dokazali kar s tremi sloni, ki so posedli nanjo. Čeprav je vsak tehtal več kot pet ton, je postelja zadržala obliko.
Vodne postelje imajo že zgodovino
Če je verjeti legendam, so že stari Grki in Rimljani občasno spali na kožnih mehovih, napolnjenih z vodo, Egipčani in Perzijci pa so na njih izvajali 'obrede plodnosti'.
Vodno posteljo, podobno današnjim, je leta 1883 patentiral angleški zdravnik William Hooper iz Portsmoutha, ki jo je namenil bolnikom s težavami s hrbtenico. Njegova domislica ni požela navdušenja, ker ima voda veliko toplotno kapaciteto in je spanje na takšni neogrevani postelji vse prej kot udobno.
Šele ob koncu 60. let prejšnjega stoletja je mladi ameriški oblikovalec Charles Hall izumil vodno posteljo z ogrevanjem. Imenoval jo je Pleasure Pit, kar bi lahko prevedli z Brlog užitka.
Najprej je bil stol
Hall je poskušal izdelati udoben stol in pri tem uporabiti umetno maso, ki je bila tedaj na pohodu - polivinil. Vrečo polivinila je tako napolnil s sto petdesetimi kilogrami koruznega škroba, a ni dosegel želejnega rezultata. Nato je škrob zamenjal z želatino. Spet ni šlo.
Končno je opustil misel na stol in se lotil postelje. Vodna postelja je bila sicer že znana, a prav Hall je izdelal sistem za njeno učinkovito in varno ogrevanje. Ko jo je ponudil tržišču, bi težko zadel boljši trenutek. Seksualna revolucija je bila po izumu kontracepcijske tablete na vrhuncu in množice mladih so bile željne vsakovrstnih posteljnih dogodivščin. Marsikdo jih je našel na vodni postelji.
Vendar pa vodne postelje danes ne valovijo več tako kot so v zlatih 60. letih. Že dolgo so razviti posebni sistemi dušenja, ki premikanje vodne mase zaradi premika ležeče osebe praktično hipoma izničijo.
Posel z vodnimi posteljami
Sprva so vodne postelje kupovali predvsem hipiji. Večina jih je imela za modno muho, podobno okrasnim svetilkam iz lave in tunikam s cvetličnimi vzorci, ki pa kar ni in ni izginila. Posebej, ko so se oglasili zdravniki in začeli hvaliti njene prednosti.
Nobeno drugo ležišče se telesu ne prilagodi tako dobro. Vodna postelja, denimo, omogoča nosečnicam, da do poroda lahko spijo na trebuhu.
Prodaja vodnih postelj je naraščala tudi, ko so hipiji postali ogrožena vrsta. V drugi polovici 80. let je bil posel z vodnimi posteljami samo v ZDA vreden celi dve milijardi dolarjev, kar je predstavljalo več kot petino vrednosti industrije klasičnih ležišč.
Potem je šlo navzdol. Slaba kakovost nekaterih proizvajalcev, sprememba okusa potrošnikov, previdnejši odnos do spolnosti in nenazadnje gospodarska kriza, so dohodke iz prodaje zmanjšali za tri četrtine. Ob začetku tisočletja se je z vodnimi posteljami 'obrnilo' manj kot pol milijarde dolarjev.
Toda stanje se ponovno spreminja v prid vodnim posteljam. Manj kakovostni proizvajalci so propadli, tudi gospodarsko stanje se je izboljšalo in s tem kupna moč kupcev, ki jih vse bolj skrbi za zdravje.
Število degenerativnih bolezni hrbetnice je namreč v porastu in s staranjem prebivalstva v razvitem svetu se bo trend gotovo nadaljeval. Podobno velja za alergije. Vodne postelje, ki sedaj niso le polivinilne vreče, napolnjene z vodo, ampak pravi spalni sistemi, se v obeh primerih zelo izkažejo.
Vpliv vodnih postelj na zdravje
Danes je dokazano, da imajo ljudje, ki spijo na vodnih posteljah, manj težav s hrbtenico od ljudi, ki spijo na klasičnih vzmetnicah. Razlog je v vodi, ki se povsem prilagodi človeškemu telesu, kar pomeni, da podpre vbočene dele, npr. ledja in se umakne izbočenim, npr. zadnjici. Pritisk na telo je tako enakomerno razdeljen, kar hrbtnim mišicam in ostalim tkivom omogoča sprostitev.
Tudi pretok krvi je boljši, kar se je lepo izkazalo pri nepokretnih bolnikih, ki imajo na vodnih posteljah bistveno manj težav s preležaninami. Mnogi uporabniki zatrjujejo, da se na takšni postelji v krajšem času odpočijejo bolj, kot so se prej na klasični v daljšem. Vsekakor je res, da se človek na vodni postelji med spanjem manj obrača, pa tudi otroci se hitreje umirijo in zaspijo.
Nekaj koristnih nasvetov za umiritev otrok pred spanjem je mogoče najti tukaj.
Ortopedi že nekaj časa ne priporočajo trdih ležišč, saj tako kot mehka neenakomerno obremenjujejo diskuse (medvretenčne ploščice), ampak dajejo prednost vodnim posteljam.
Dodatna prednost je ogrevanje. Ljudje sicer v vsakem primeru spimo v ogreti postelji, le da klasično ogrejemo z lastno toploto, kar lahko pri ljudeh z nekoliko slabšo prekrvavitvijo (le kdo še ni slišal za prekletstvo mrzlih nog?) pomeni ključno razliko med neprespano nočjo in blagodejnim spancem.
Ker konec koncev prespimo približno tretjino življenja, torej velja o vodni postelji, kljub nekaterim sitnostim (montaža, čiščenje s posebnimi čistili, dodajanje sredstva proti algam) in za naše razmere kar visoki ceni, vsaj razmisliti.
Se je še komu zgodilo kaj podobnega?
Phil Rudderham iz Cambridgea je dva meseca zaman čakal na dostavo postelje (sicer klasične, ne vodne), ki jo je plačal vnaprej. Ker se prodajalec tudi po stalnih klicih in opominih po telefonu za svojega kupca ni kaj prida zmenil, se je ta po posteljo odpravil sam. V pižami!
Tako je sredi belega dne legel v 'svojo' posteljo in dosegel, da so mu kupljeno blago še isto popoldne pripeljali domov. Kdor se torej znajde v podobnem položaju, sedaj ve za en miroljuben način prepričevanja več.
© Wikimedia Commons
© Wikimedia Commons
