{"id":936,"date":"2024-07-14T23:37:21","date_gmt":"2024-07-14T23:37:21","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=936"},"modified":"2024-07-14T23:37:46","modified_gmt":"2024-07-14T23:37:46","slug":"hamburger-je-najbolj-priljubljena-jed-na-planetu","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/hamburger-je-najbolj-priljubljena-jed-na-planetu\/","title":{"rendered":"Hamburger je najbolj priljubljena jed na planetu"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Hamburger sestavljajo mleta govedina, \u010debula, list solate in preliv, vse skupaj v sezamovi \u0161tru\u010dki.<\/p>\n\n\n\n

Hitra, poceni, okusna, nasitna in predvsem zelo priljubljena jed, osnova jedilnikov najbolj znanih verig s hitro prehrano.<\/p>\n\n\n\n

V industrijski dru\u017ebi je bila hitrost cenjena, v informacijski je \u017eivljenjskega pomena. In kaj je o\u010ditnej\u0161i dokaz, kot hamburger, za katerega zagotavljajo, da ga bodo naro\u010dniku postregli v najve\u010d 40 sekundah?<\/p>\n\n\n\n

Kako so Mongoli za\u0161li v Hamburg<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

D\u017eingis Kan je v 12. in 13. stoletju osvojil ve\u010d kot polovico tedaj znanega sveta. Njegovi vojaki so v sedlih pre\u017eiveli toliko \u010dasa, da jim ga je za kuho zmanjkalo. Zato so dali nekaj sesekljane ov\u010detine ali govedine kar pod sedlo, kjer ga je pritisk konja z ene in jezdeca z druge strani spemenil v okusen obrok. Ker so bili med mongolskimi tudi tatarski vojaki, se je v Rusiji, kjer so mesu dodali \u0161e surova jajca in \u010debulo, jedi prijel vzdevek tatarski zrezek.<\/p>\n\n\n\n

<\/strong>V 16. stoletju so tatarski zrezek posvojili Nemci, ki so ga uvozili prek pristani\u0161\u010da v Hamburgu. Ker so mornarji dali veliko na trajnost, so tatarskim zrezkom dodali sol in jih prekadili. Tako so nem\u0161ki izseljenci v Ameriko nekaj stoletij kasneje odnesli tudi tatarski zrezek, ki so ga preimenovali v hambur\u0161kega. To \u0161e ni bil pravi hamburger, saj so uporabljali vse vrste mesa, ne le govedine, poleg tega so ga sekljali, ne mleli (stroj za mletje mesa je bil izumljen v 19. stoletju), tudi v sezamovo \u0161tru\u010dko ga \u0161e niso dajali. Dana\u0161nji hamburger so izumili Ameri\u010dani.<\/p>\n\n\n\n

Kdo je izna\u0161el hamburger?<\/h2>\n\n\n\n

Charles in Frank Menches sta v 80-ih letih 19. stoletja na prireditvah prodajala rezine klobas na kruhu. Nekega dne sta ostala brez svinjine in klobas, zato sta uporabila mleto govedino. Ker se jima je to primerilo v Hamburgu (ameri\u0161ka zvezna dr\u017eava New York), sta sendvi\u010de poimenovala hamburgerji. V spomin na \u2018izumitelja\u2019 njuno rodno mesto Akron (Ohio) vsako leto 28. maja priredi Dan hamburgerjev.<\/p>\n\n\n\n

Ljubitelji hamburgerjev poznajo tudi zgodbo o Charlieju Nagreenu iz Seymorja (Wisconsin), ki je leta 1885 na sejmu neuspe\u0161no prodajal mesne cmoke. Zdelo se mu je, da je razlog za neuspeh v velikosti cmokov, ki jih je bilo te\u017eko pojesti stoje ali celo med hojo. Zato jih je splo\u0161\u010dil in vtaknil med rezini kruha. Tako naj bi se rodil prvi hamburger. Seymour v spomin na Hamburger Charlieja vsako prvo soboto v avgustu priredi festival s parado in \u0161tevilnimi zabavnimi prireditvami.<\/p>\n\n\n\n

Tudi Oscar Weber Bilby se je zna\u0161el v podobni zadregi. 4. julija 1891 je napekel kup zrezkov iz mlete govedine, a pozabil na kruh. K sre\u010di je na pomo\u010d prisko\u010dila soproga in napekla doma\u010de \u0161tru\u010dke po lastnem skrivnem receptu. \u010ce so hamburgerji med rezinama kruha obstajali \u017ee prej, je to morda zares prvi hamburger v prerezani \u0161tru\u010dki. V to so prepri\u010dani tudi v Oscarjevi rodni Tulsi (Oklahoma), kjer seveda prav tako praznujejo rojstni dan hamburgerja.<\/p>\n\n\n\n

Ni vsak hamburger hamburger<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Seveda obstaja na tiso\u010de izvedb hamburgerjev. Ve\u010dina hamburgerjev je pe\u010denih na \u017earu, a obstajo tudi du\u0161eni, z zmanj\u0161ano vsebnostjo ma\u0161\u010dob, iz drugih vrst mesa (jagnjetine, svinjine, perutnine ali rib, obstaja celo bambiburger iz mlete divja\u010dine), pa seveda iz tofuja za vegetarijance. Na voljo je ne\u0161teto prelivov, ponekod prisegajo, da je dovoljena le gor\u010dica, drugje ke\u010dap ali majoneza ali celo kisla smetana (na primer v Rusiji).<\/p>\n\n\n\n

Za prilogo so na voljo vse vrste zelenjave, pozabiti ne smemo niti na sir za sloviti cheeseburger, ali celo \u0161unko, ki jo dodajajo v Mehiki. Niti sezamova \u0161tru\u010dka ni samoumevna, posebej, ker je sezam alergen. Tako Brazilci stre\u017eejo hamburgerje na posebni vrsti pala\u010dink. Okusi so pa\u010d razli\u010dni. Zato ne \u010dudi mnenje poznavalcev, ki pravijo, da najbolj\u0161e hamburgerje pe\u010demo doma.<\/p>\n\n\n\n

Zanimivosti o hamburgerjih<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \n
  • Povpre\u010den Ameri\u010dan poje tri hamburgerje na teden, kar za vse skupaj pomeni 38 milijard na leto. \u010ce bi jih postavili v vrsto, bi bila ta dolga 3 milijone kilometrov.<\/li>\n\n\n\n
  • Del priljubljenosti dolguje hamburger Wimpyju, liku iz stripa in risanke o Popaju, ki vedno znova i\u0161\u010de na\u010dine za brezpla\u010dne hamburgerje. Njegovo ime si je nadela uspe\u0161na veriga s hitro prehrano, ki je prva ponudila obrok za samo deset ameri\u0161kih centov in prva odprla podru\u017enice na drugi strani oceana. Po \u0161tirih desetletjih obstoja je Wimpy\u2019s imel 1500 podru\u017enic, a po ustanoviteljevi smrti leta 1978 so na njegovo \u017eeljo fran\u0161izo ukinili.<\/li>\n\n\n\n
  • McDonald’s povpre\u010dnemu Zemljanu na leto proda 12 hamburgerjev. Skoraj desetina pridelka krompirja v ZDA gre za prilogo McDonaldsovim hamburgerjem. Letni promet podjetja se zato meri v desetinah milijard dolarjev in je primerljiv na primer z letnim proizvodom cele Slovenije.<\/li>\n\n\n\n
  • Zastrupitev s premalo pe\u010denim hamburgerjem je ena najpogostej\u0161ih zastrupitev s hrano. Zanjo je najve\u010dkrat kriva bakterija Escherichia coli. Ko so lani mednarodne zdravstvene organizacije sestavile seznam najbolj tveganih \u017eivil, je med prvo deseterico prevladovalo meso, zato so priporo\u010dile uporabnikom, da hrano predvsem dobro toplotno obdelajo. Dobro pe\u010den hamburger ne predstavlja posebnega tveganja.<\/li>\n\n\n\n
  • Tudi v ponudbi hitre prehrane se prilagajajo smernicam, ki zapovedujejo manj kalorij v vsakem obroku. Na voljo je celo hamburger za privr\u017eence lo\u010devalne diete, ki ga namesto v \u0161tru\u010dki postre\u017eejo ovitega v liste solate. Nasprotno pot ponuja veriga Hardee\u2019s z Monster Thickburgerjem, ki ga sestavljata dva hamburgerja s po 20 dekagrami, na katerih je \u0161e slanina, sir in veliko majoneze, vse skupaj seveda v belem sezamovem kruhu. Za le pet dolarjev (manj kot trije evri) tako ponujajo skoraj 1.500 kalorij, kar zadostuje dnevnim potrebam odrasle osebe.<\/li>\n\n\n\n
  • Najve\u010dji hamburger je na voljo v pensilvanijski restavraciji Danny’s. Za 45 dolarjev vam postre\u017eejo hamburger v velikosti \u010dinele in z maso osmih kilogramov in pol. Ker ga ve\u010dina gostov le poskusi, jedce motivirajo z nagrado: kdor ga pospravi v manj kot petih urah, je opro\u0161\u010den pla\u010dila, dobi 400 dolarjev in \u0161e majico. Kljub temu se mora ve\u010dina tistih, ki posku\u0161ajo velikanu priti do konca, zadovoljiti z – vre\u010dko za bruhanje.<\/li>\n\n\n\n
  • \u010ceprav veljajo hamburgerji za poceni hrano, v floridski restavraciji Old Homestead Steakhouse ponujajo hamburger iz treh vrst mlete govedine (argentinske, ameri\u0161ke in japonske), oblo\u017een z organsko pridelano zelenjavo in eksoti\u010dnimi gobicami. Cena hamburgerja? Okroglih sto dolarjev.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Hamburger sestavljajo mleta govedina, \u010debula, list solate in preliv, vse skupaj v sezamovi \u0161tru\u010dki. Hitra, poceni, okusna, nasitna in predvsem zelo priljubljena jed, osnova jedilnikov najbolj znanih verig s hitro prehrano. V industrijski dru\u017ebi je bila hitrost cenjena, v informacijski je \u017eivljenjskega pomena. In kaj je o\u010ditnej\u0161i dokaz, kot hamburger, za katerega zagotavljajo, da ga […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-936","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/936","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=936"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/936\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":948,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/936\/revisions\/948"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=936"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}