{"id":928,"date":"2024-07-14T23:29:58","date_gmt":"2024-07-14T23:29:58","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=928"},"modified":"2024-07-14T23:30:23","modified_gmt":"2024-07-14T23:30:23","slug":"piskoti-vabijo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/piskoti-vabijo\/","title":{"rendered":"Pi\u0161koti vabijo …"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Pi\u0161koti ali keksi so nepogre\u0161ljivi med prazni\u010dnimi in manj prazni\u010dnimi prilo\u017enostmi. Pogosto jih pripravljamo v \u0161ir\u0161em dru\u017einskem krogu, podarjamo prijateljem, sosedom in sorodnikom, z veseljem si jih privo\u0161\u010dimo \u0161e sami.<\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161koti so tako pomemben del tradicije, da se skoraj v vsaki dru\u017eini najde skrivna receptura, ki, najve\u010dkrat seveda po \u017eenski strani, prehaja iz roda v rod.<\/p>\n\n\n\n

Kaj so pi\u0161koti?<\/h2>\n\n\n\n

Beseda pi\u0161kot izhaja iz latinskega izraza bis coctum, kar bi prevedli z ‘dvakrat pe\u010deno’, saj je bil eden prvih na\u010dinov priprave s peko testa, ki so ga nato narezali na za pi\u0161kot velike kose in te \u0161e enkrat popekli.<\/p>\n\n\n\n

Klasi\u010dni mandljevi ali le\u0161nikovi keksi<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n


200 g mandljev ali le\u0161nikov olupimo in blan\u0161iramo (za nekaj minut potopimo v vro\u010do vodo, vodo odlijemo, madlje ali le\u0161nike dobro zdrgnemo s krpo in posu\u0161imo v pe\u010dici pri nizki temperaturi, blan\u0161irane lahko \u017ee kupimo).<\/p>\n\n\n\n

Zmeljemo skupaj z 200 g datljev brez ko\u0161\u010dic. Iz \u0161tirih beljakov stepemo sneg. Dodamo \u0161e 200 g sladkorja, vse skupaj zme\u0161amo in oblikujemo pi\u0161kote.<\/p>\n\n\n\n

Okrasimo jih z mandlji, le\u0161niki ali ko\u0161\u010dki kandiranega sadja. Pe\u010demo na 170 stopinjah Celzija 15 do 20 minut.<\/p>\n\n\n\n

Po \u017eelji lahko kekse okrasimo s \u010dokolado.<\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161en pi\u0161kot ostane u\u017eiten dva ali ve\u010d mesecev. Prvi komercialni uporabniki pi\u0161kotov so bili verjetno mornarji, ki so za dolgo plovbo potrebovali trajna \u017eivila in trdi, prepe\u010dencu podobni pi\u0161koti, so bili kot nala\u0161\u010d zanje.<\/p>\n\n\n\n

V anglosaksonskem svetu je udoma\u010den izraz cookie, ki izhaja iz nizozemskega koekje, kar pomeni ‘majhen kola\u010d’.<\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161kot v dana\u0161njem pomenu besede je namre\u010d prav to, saj so kola\u010de pripravljali ob slavnostnih prilo\u017enostih iz najdra\u017ejih \u017eivil, kot so sladkor, maslo, za\u010dimbe in suho sadje, zato je bil preizkus majhnega dela testa pred peko kon\u010dnega kola\u010da nekaj obi\u010dajnega.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj zanimivosti o pi\u0161kotih<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Star trik za podalj\u0161anje trajnosti pi\u0161kotov je shranjevanje v nepredu\u0161ni posodi, v katero polo\u017eimo tudi ko\u0161\u010dek kruha.<\/p>\n\n\n\n

Prvi rjav\u010dki (browniji) so menda nastali po pomoti, ko je pozabljivi pek pri pripravi testa izpustil sredstvo za vzhajanje.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih je bil sladkor tako redek in dragocen, da je kilogram stal (prera\u010dunano) ve\u010d kot sto evrov!<\/p>\n\n\n\n


Sloviti kitajski kola\u010dki sre\u010de po mnenju nekaterih zgodovinarjev izhajajo iz 12. ali 13. stoletja, ko so si kitajski vojaki s pomo\u010djo sporo\u010dil na listi\u010dih, skritih v pi\u0161kotih, izmenjevali koristne informacije v boju proti mongolskim osvajalcem.<\/p>\n\n\n\n

Za kuho in peko pri vi\u0161ji nadmorski vi\u0161ini moramo spremeniti recepture. Pri kuhi podalj\u0161amo \u010das, pri peki dvignemo temperaturo za deset ali ve\u010d stopinj Celzija. Morda bo potrebno nekaj poizkusov, preden najdemo idealno kombinacijo, posebej ker tudi temperatura, ki jo prikazuje regulator pe\u010dice, nikoli ni povsem to\u010dna.<\/p>\n\n\n\n

Prve sladke pi\u0161kote so verjetno v 7. stoletju pripravljali v Perziji, ki je ena prvih de\u017eel z razvito tehnologijo pridelave sladkorja iz trsa.<\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161koti so se v Evropi uveljavili v za\u010detku 16. stoletja, ko so v razli\u010dnih de\u017eelah \u017ee pripravljali razli\u010dne vrste za razli\u010dne praznike.<\/p>\n\n\n\n

Bo\u017ei\u010dni \u010das so tako v Nem\u010diji zaznamovali pi\u0161koti s cimetom, klin\u010dki in mu\u0161katnim ore\u0161kom, na \u0160vedskem z ingverjem in poprom, Norve\u017eani so se tradicionalno sladkali ob aromah limone in kardamoma.<\/p>\n\n\n\n

Nasveti za peko pi\u0161kotov<\/h2>\n\n\n\n

Uporabljajmo pravo ma\u0161\u010dobo. Maslo ni enako jogurtovemu maslu, tudi margarine se med seboj razlikujejo (recepti so pisani za margarine z vsaj 80 odstotno vsebnostjo rastlinskih ma\u0161\u010dob), \u010de imajo preve\u010d vode, se pi\u0161koti ne bodo dobro spekli.<\/p>\n\n\n\n

Pri merjenju bodimo natan\u010dni. Ne merimo s skodelicami, ki se lahko upogibajo. \u010ce je le mogo\u010de, mere v receptih pretvorimo v grame, saj je peka sladkarij med najnatan\u010dnej\u0161imi kuhinjskimi opravili, zato brez tehtnice na\u010deloma ne gre.

Za brezhibno izrezane oblike pred vsakim rezom pomokamo rezilo, pomokano naj bo tudi testo, ki smo ga predhodno razvaljali z rahlo pomokanim valjarjem.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce pi\u0161kote pe\u010demo v ve\u010d serijah, naj se peka\u010d vmes vsaki\u010d ohladi na sobno temperaturo.<\/p>\n\n\n\n

Papirji za peko se med seboj razlikujejo. Recepti so praviloma napisani za svetle papirje, testo se zato na temnej\u0161ih lahko preve\u010d zape\u010de. Prav tako je hrapava stran namenjena testu, ki bi ga radi zapekli, gladek papir pa za testo, kjer \u017eelimo, da bo barva tudi po peki svetla.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\u010ce pi\u0161kote zamrzujemo, to storimo brez glazure in drugega okrasja, saj sicer tvegamo, da se navla\u017eijo in spremenijo okus ali sprimejo med seboj. Zamrzujmo jih tako, da so posamezne plasti pi\u0161kotov med seboj lo\u010dene s povo\u0161\u010denim papirjem.<\/p>\n\n\n\n

Najstarej\u0161e testo za kola\u010de in pi\u0161kote, ki ga lahko pove\u017eemo prav z novoletnimi prazniki, je verjetno ingverjev kola\u010d (v angle\u0161\u010dini ginger bread, ki najbr\u017e izhaja iz starofrancoskega izraza gingerbras, kar pomeni ‘konzerviran ingver’).<\/p>\n\n\n\n

Sprva so ga pripravljali s kuhanjem kru\u0161nih drobtin v medu, ki so mu dodali ingver in duge za\u010dimbe, a s\u010dasoma je bras postal bread (kruh), med je nadomestila melasa in kon\u010dna podoba kola\u010da se je prilagodila novemu imenu.<\/p>\n\n\n\n

\u010cokoladni pi\u0161koti (\u010darobni rjav\u010dki ali browniji)<\/h2>\n\n\n\n

\u00a0<\/strong>
150 g temne \u010dokolade (s 50-70 % kakava) nalomimo na ko\u0161\u010dke, dodamo 150 g masla in \u017eli\u010dko vaniliejevega ekstrakta in stalimo v posodi z vro\u010do vodi.<\/p>\n\n\n\n

V ohlajeno zmes vtepemo 300 g sladkorja, ki smo ga zme\u0161ali s \u0161tirimi stepenimi jajci.<\/p>\n\n\n\n

Prime\u0161amo \u0161e 150 g moke z \u017eli\u010dko sode bikarbone ali pecilnega pra\u0161ka, 100 g grobo sesekljanih orehov, le\u0161nikov ali mandljev in 50 g rozin.<\/p>\n\n\n\n

Zmes prelijemo v peka\u010d in pri 180 stopinjah Celzija pe\u010demo pribli\u017eno 30-40 minut (mora narasti in za\u010deti odstopati od sten peka\u010da).<\/p>\n\n\n\n

Ohladimo v peka\u010du in nare\u017eemo na velike kocke. Tik preden postre\u017eemo, potresemo s sladkorjem v prahu.<\/p>\n\n\n\n

S tradicijo oblikovanja pi\u0161kotov s pomo\u010djo model\u010dkov so verjetno za\u010deli Nizozemci in Nemci, ki so jo s preseljevanjem v Ameriko in v druge dele sveta raznesli po vsem svetu.<\/p>\n\n\n\n

Priprava testa za pi\u0161kote, njihovo izrezovanje in peka je tako ena najbolj raz\u0161irjenih in najbolj priljubljenih dejavnosti in hkrati prilo\u017enosti, da se v vse hitrej\u0161em svetu vsaj v bo\u017ei\u010dnem \u010dasu zbere vsa dru\u017eina.<\/p>\n\n\n\n

Doma\u010di pi\u0161koti tete Maje<\/h2>\n\n\n\n

50 g masla, 150 g moke, 50 g sladkorja, 1 jajce, 50 g mandljev (50 g kakava) zme\u0161amo in oblikujemo v klobaso.<\/p>\n\n\n\n

V hladilniku naj po\u010diva pol ure.<\/p>\n\n\n\n

Nare\u017eemo na kolute, vsakega oblikujemo v kroglice premera 1-2 cm in pe\u010demo na 175 stopinjah pribli\u017eno 20 minut.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav se sprva industrijskih izdelkov vajenemu okusu ne zdijo ni\u010d posebnega, lahko po nekaj gri\u017eljajih jedca dobesedno zasvojijo.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161koti ali keksi so nepogre\u0161ljivi med prazni\u010dnimi in manj prazni\u010dnimi prilo\u017enostmi. Pogosto jih pripravljamo v \u0161ir\u0161em dru\u017einskem krogu, podarjamo prijateljem, sosedom in sorodnikom, z veseljem si jih privo\u0161\u010dimo \u0161e sami. Pi\u0161koti so tako pomemben del tradicije, da se skoraj v vsaki dru\u017eini najde skrivna receptura, ki, najve\u010dkrat seveda po \u017eenski strani, prehaja iz roda v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-928","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/928","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=928"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/928\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":935,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/928\/revisions\/935"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=928"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}