{"id":920,"date":"2024-07-14T23:22:41","date_gmt":"2024-07-14T23:22:41","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=920"},"modified":"2024-07-14T23:23:24","modified_gmt":"2024-07-14T23:23:24","slug":"marmelade-in-dzemi","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/marmelade-in-dzemi\/","title":{"rendered":"Marmelade in d\u017eemi"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Beseda marmelada menda izhaja iz portugalskega izraza marmelo (po na\u0161e kutina), torej iz imena sade\u017ea, iz katerega so v srednjem veku izdelovali priljubljen d\u017eem.<\/p>\n\n\n\n

Obstajajo tudi zapisi o lizbonskem gostilni\u010darju Joau Marmeladu, ki so mu dol\u017eniki iz Seville v 15. stoletju dolg popla\u010dali v pomaran\u010dah. Ker jih je bilo preve\u010d, jih je potresel z veliko sladkorja in prevrel v sodu. Ve\u010derni gostje nastale brozge niso \u017eeleli niti poskusiti, a po prekrokani no\u010di so nanjo planili predvsem angle\u0161ki trgovci, ki so jo \u017eeleli odpeljati celo domov.<\/p>\n\n\n\n

Naj bo tako ali druga\u010de, danes marmelado ve\u010dina sveta uvr\u0161\u010da med obvezne sestavine po\u0161tenega zajtrka.<\/p>\n\n\n\n

Zgodovina d\u017eemov in marmelad<\/h2>\n\n\n\n

\u010ceprav si po novih pravilih ime marmelada zaslu\u017eijo le izdeki iz ju\u017enega sadja, ostalo pa so d\u017eemi, ostaja najpomembnej\u0161e dejstvo, da ne enih, ne drugih ni brez sladkorja. Sprva je \u010dlove\u0161tvo sladkor pridelovalo le iz sladkornega trsa, ki najbr\u017e izvira z otokov v azijskem delu Tihega oceana.<\/p>\n\n\n\n

Sladkor iz sladkornega trsa so mornarji okrog 7. stoletja prinesli v Bagdad. Uporabljali so ga za pripravo razli\u010dnih sla\u0161\u010dic, s posku\u0161anjem pa sta nastala tudi marmelada (iz sadja) in \u017eele (iz sadnega soka). Oboje so med 11. in 13. stoletjem po Evropi ob vrnitvi s svojih pohodov raznesli kri\u017earji. \u017de v najstarej\u0161ih ohranjenih kuharskih bukvah so razli\u010dnih recepti za pripravo marmelad, \u017eelejev, d\u017eemov, \u010de\u017ean in strjenk.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Sprva so marmelade zaradi dragega sladkorja poznali predvsem bogati plemi\u010di. V 16. stoletju je tako dvorni zdravnik za kraljico Mary kuhal marmelado iz pomaran\u010d, s katero si je tola\u017eila vznemirjeni \u017eelodec.<\/p>\n\n\n\n

Mnogi bogata\u0161i so imeli zaposlene posebne mojstre, ki so kar med kosilom varili d\u017eeme ali marmelade, s katerimi so postregli na koncu obroka. Po odkritju postopka za pridelavo sladkorja iz sladkorne pese, je priprava marmelad postala priljubljena dejavnost najprej malo premo\u017enej\u0161ih in kon\u010dno kar vseh gospodinj.<\/p>\n\n\n\n

Seveda niti znanost ni dr\u017eala kri\u017eem rok. Odkritje pektina, ki povzro\u010di strjevanje marmelad in d\u017eemov, je naredilo pripravo bistveno bolj predvidljivo. \u0160tevilni recepti danes prisegajo na uporabo \u017eelirnega sladkorja.<\/p>\n\n\n\n

Priprava marmelade ali d\u017eema<\/h2>\n\n\n\n

V osnovi je priprava marmelade ali d\u017eema zelo preprosta. Sadje in sladkor moramo segreti do vreli\u0161\u010da, se pravi do pribli\u017eno stotih stopinj Celzija. Takrat se za\u010dne reakcija pektina in kislin iz sadja s sladkorjem. Po nekaj minutah je treba zmes le \u0161e ohladiti in shraniti. Posladek je pripravljen.<\/p>\n\n\n\n

Razmerje med sladkorjem in sadjem je odvisno od vrste sadja in njegove zrelosti. V grobem lahko re\u010demo, da je sladkorja med 50 in 100 odstotki mase sadja. Kljub stotinam receptov ve\u010dina kuharjev kuha po ob\u010dutku, saj je kuhanje zaradi \u0161tevilnih spremenljivk, ki vplivajo na kakovost kon\u010dnega izdelka, prej umetnost kot znanost.<\/p>\n\n\n\n

Strjevanje d\u017eema ali marmelade je predvsem odvisno od prisotnosti pektina. Nekateri sade\u017ei, kot na primer maline, jabolka in ribez, ga imajo dovolj \u017ee sami, drugim, na primer jagodam, ga je treba dodati.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Kadar kuhamo marmelado, pazimo …<\/h2>\n\n\n\n
    \n
  • Za kuhanje marmelad in d\u017eemov nikoli ne uporabljajte rjavega sladkorja, saj vsebuje dodatke, zaradi katerih proces \u017eeliranja ne bo potekal po va\u0161ih \u017eeljah.<\/li>\n\n\n\n
  • Sadje naj bo zdravo in dobro o\u010di\u0161\u010deno. Prezrelo je premalo kislo, zato \u017eeliranje morda ne bo poteklo, premalo zrelo pa vsebuje veliko pektina in \u017eeliranje lahko pote\u010de prehitro.<\/li>\n\n\n\n
  • Kozarci za shranjevanje naj bodo \u010disti, po mo\u017enosti sterilizirani (v vreli vodi ali vro\u010di pe\u010dici). Priporo\u010dljiva je uporaba manj\u0161ih (do pol litra), saj marmelado ali d\u017eem po odprtju dokaj hitro napadejo plesni in ostale nadloge.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
    \n\n\n\n

    Uporaba d\u017eema ali marmelad<\/h2>\n\n\n\n

    D\u017eem je seveda zelo okusen \u017ee, \u010de ga preprosto nama\u017eemo na kruh, vendar je nepogre\u0161ljiv tudi v \u0161tevilnih nadvse zapletenih receptih. Nanj se naslanjajo mnoge sladice, dobro se obnese v jedeh z divja\u010dino. Nekateri si z njim sladkajo jogurt. Pred stoletji so veliko dali tudi na njegove zdravilne lastnosti, saj so verjeli, da d\u017eemi in marmelade ohranjajo lastnosti sade\u017eev, iz katerih so pripravljeni.<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    Danes vemo, da to ne dr\u017ei, saj se s segrevanjem uni\u010di ve\u010dina vitaminov in mineralov. Kljub temu je u\u017eivanje doma pripravljene marmelade gotovo bolj zdravo kot uporaba razli\u010dnih namazov, v katerih mrgoli aditivov.<\/p>\n\n\n\n

    Doma skuhana marmelada, shranjena v li\u010dnem kozarcu in ozalj\u0161ana z ro\u010dno poslikano nalepko, je lahko tudi odli\u010dno darilo, ki obdarovancu jasno pove, da ste si zanj vzeli \u010das.<\/p>\n\n\n\n

    Dodatki k d\u017eemom in marmeladam<\/h2>\n\n\n\n

    Ena najprijetnej\u0161ih posledic globalizacije je gotovo dostopnost razli\u010dnih di\u0161avnic in za\u010dimb. Tako lahko doma\u010do marmelado oplemenitimo z nekaj kapljicami ruma (neko\u010d so jo radi kuhali v me\u0161anici vode in vina) ali s \u0161\u010depcem cimeta.<\/p>\n\n\n\n

    Kardamom je \u0161e bolj eksoti\u010den. Tudi vanilija se ji lepo poda. Industrija, ki si ne more privo\u0161\u010diti nihanj v kakovosti, prisega na citronsko kislino, saj z njo uravnava kislost (od katere je odvisen postopek \u017eeliranja), pa \u0161e sadni okus poudari.<\/p>\n\n\n\n

    Ker danes skoraj ni ve\u010d gospodinjstva brez solidnega pali\u010dnega me\u0161alnika, se morda spla\u010da v marmeladi ohraniti sesekljane delce lupin vsaj nekaterih sade\u017eev, saj je na primer slivova marmelada po pasiranju in z dodatkom drobno zmletih lupin precej bolj polnega okusa.<\/p>\n\n\n\n

    Ni\u010d manj zanimive niso niti razli\u010dne kombinacije sadja (osnovno pravilo pravi naj bi hkrati uporabljali sade\u017ee, ki tudi zorijo hkrati) ali sadja in zelenjave, med katero prav gotovo kraljuje koren\u010dek.<\/p>\n\n\n\n

    Pri izbiri dodatkov vsekakor velja obdr\u017eati trezno glavo in ne pretiravati. Vesten kuhar se, \u010de je le mogo\u010de, raje u\u010di iz tujih, kot lastnih napak.<\/p>\n\n\n\n

    \n\n\n\n

    Jabol\u010dni d\u017eem tete Maje<\/h2>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    Naribaj tri olupljena jabolka, jih stehtaj in v drugo posodo za vsakih 100 gramov jabolk natehtaj 70 gramov navadnega belega sladkorja. Jabolka potresi s cimetom in naj med ob\u010dasnim me\u0161anjem deset minut vrejo na majhnem ognju. Zmes ne sme povreti, zato sproti dodajaj vodo, a le po \u017eli\u010dkah, da je ne bo preve\u010d. Dodaj sladkor.<\/p>\n\n\n\n

    Naj zmes med ob\u010dasnim me\u0161anjem vre \u0161e deset minut. Vro\u010do marmelado prelo\u017ei v \u010dist kozarec in dobro zapri. Tak\u0161na marmelada je v hladilniku obstojna kak mesec, a po izku\u0161njah izgine dosti prej.<\/p>\n\n\n\n

    <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Beseda marmelada menda izhaja iz portugalskega izraza marmelo (po na\u0161e kutina), torej iz imena sade\u017ea, iz katerega so v srednjem veku izdelovali priljubljen d\u017eem. Obstajajo tudi zapisi o lizbonskem gostilni\u010darju Joau Marmeladu, ki so mu dol\u017eniki iz Seville v 15. stoletju dolg popla\u010dali v pomaran\u010dah. Ker jih je bilo preve\u010d, jih je potresel z veliko […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-920","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/920","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=920"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/920\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":927,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/920\/revisions\/927"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=920"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}