{"id":900,"date":"2024-07-14T21:04:11","date_gmt":"2024-07-14T21:04:11","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=900"},"modified":"2024-07-14T21:04:31","modified_gmt":"2024-07-14T21:04:31","slug":"martinovanje","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/martinovanje\/","title":{"rendered":"Martinovanje"},"content":{"rendered":"\n
\n

<\/p>\n\u201cVino pije svet\u2019 Martin, voda pa naj \u017eene mlin.\u201d
ljudska modrost<\/cite><\/blockquote>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Slovenci imamo veliko praznikov in ve\u010dini med njimi nazdravimo s kozar\u010dkom vina.<\/p>\n\n\n\n

Imamo pa tudi enega, ki je namenjen prav posku\u0161anju vina. Gre seveda za praznik svetega Martina, ki pribli\u017eno sovpada z zaklju\u010dkom jesenskih opravil na poljih in koncem vretja sladkorja v grozdnem soku.<\/p>\n\n\n\n

Na dan svetega Martina, ki je vsako leto 11. novembra, se torej mo\u0161t uradno spremeni v mlado vino. Ob kozar\u010dku je seveda treba tudi prigrizniti in do pojedine s pitano gosko potem ni ve\u010d dale\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Kaj pravi zgodovina?<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Sveti Martin je bil resni\u010dna zgodovinska osebnost. Sin rimskega vojaka z obmo\u010dja dana\u0161nje Mad\u017earske se je rodil leta 316 ali 317 in pri 15 letih tudi sam vstopil v legijo kot pla\u010danec. Slu\u017eil je v Galiji, na ozemlju dana\u0161nje Francije, in kot mnogi pogani vstopil v kr\u0161\u010dansko vero, ki takrat ni bila ve\u010d prepovedana.<\/p>\n\n\n\n

Najbolj znana je zagotovo anekdota o njegovem pla\u0161\u010du. Nekega zimskega ve\u010dera naj bi pred vhodom v mesto Amiens sre\u010dal skoraj golega bera\u010da, ki se mu je tako zasmilil, da mu je podaril kar polovico svojega voja\u0161kega povr\u0161nika. \u0160e iste no\u010di je sanjal o Jezusu, ogrnjenem v podarjeno polovico pla\u0161\u010da. Jezus se mu je toplo zahvalil in ko se je Martin zbudil, je bil njegov pla\u0161\u010d spet cel.<\/p>\n\n\n\n

Ob razodetju in \u010dude\u017eu je sklenil obesiti voja\u0161ko slu\u017ebo na klin. Svoje \u017eivljenje je posvetil veri, a bil vse prej kot tipi\u010den misijonar, kakr\u0161ne si predstavljamo danes.<\/p>\n\n\n\n

Veliko je potoval, izganjal hudi\u010da iz obsedenih, ozdravljal hrome in celo o\u017eivljal mrtve (tako vsaj trdi njegov biograf). Nekaj \u010dasa je \u017eivel kot pu\u0161\u010davnik, zapisana so pri\u010devanja o njegovem pismu, katerega dotik je ozdravil ve\u010d bolnih.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dasu svojega \u017eivljenja se je pogosto sporekel z razli\u010dnimi posvetnimi in cerkvenimi avtoritetami, o njegovem dinami\u010dnem na\u010dinu \u017eivljenja najbr\u017e veliko pove tudi podatek, da je postal med drugim za\u0161\u010ditnik vremena, vitezov, voj\u0161\u010dakov, pijancev in vinogradnikov.<\/p>\n\n\n\n

Danes je sveti Martin eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov, za zavetnika ga imajo v rodnem Szombathelyu, v Buenos Airesu in Franciji. Le te\u017eko bi na\u0161li dr\u017eavo, ki nima vsaj ene cerkve svetega Martina, posebej priljubljen je na obmo\u010dju Latinske Amerike, kjer ga obi\u010dajno imenujejo kar sveti Martin Konjenik.<\/p>\n\n\n\n

Umrl je 11. novembra 397 in bil pokopan v Toursu. Njegova grobnica je priljubljena postaja romarjev na poti v Santiago de Compostela.<\/p>\n\n\n\n

Vino \u2013 pija\u010da bogov<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Pri nas praznovanje godu svetega Martina radi zalivamo z mladim vinom, vendar to ni edina prilo\u017enost, da ga damo na zob svetnikom ali celo bogovom v \u010dast.<\/p>\n\n\n\n

\u017de stari Grki so se po obiranju grozdja poklonili Bakhu, bogu vina, z razli\u010dnimi festivali, ki so sicer imeli razli\u010dne kulturno umetni\u0161ke programe, a so se praviloma hitro prelevili v vsesplo\u0161no popivanje. Ker so v tak\u0161nem vzdu\u0161ju popustile zavore, so se kakih devet mesecev kasneje pokazale \u0161e posledice. Bakh ni bil zaman tudi bog plodnosti.<\/p>\n\n\n\n

Podobne navade so z veseljem kasneje prevzeli Rimljani in za njimi, sicer v milej\u0161i obliki, \u0161e kr\u0161\u010danska cerkev.<\/p>\n\n\n\n

Po vremenu na 25. maj, ko goduje svetnik Urban, sicer pape\u017e iz 3. stoletja in zavetnik vinogradov, nekateri \u0161e danes sklepajo na letino. Slabo vreme pomeni slabo letino, sonce prina\u0161a dober pridelek. Svoj \u010das so morali kmetje vinsko desetino gospodarjem oddajati prav 25. maja.<\/p>\n\n\n\n

Ob Urbanu in Martinu moramo omeniti \u0161e vsaj svetega Roka, ki ga \u0161e vedno zelo \u010dislajo predvsem \u0160tajerci. Rok naj bi namre\u010d obvaroval trto pred boleznimi, ker pa je tudi za\u0161\u010ditnik pred kugo, so neko\u010d obolelim na rane polagali kar trtine liste.<\/p>\n\n\n\n

Martinovanje pri nas<\/h2>\n\n\n\n

V na\u0161e kraje je praznovanje godu svetega Martina prispelo iz nem\u0161kih de\u017eel. Sosedje so se zbrali v vinski kleti, poskusili mlado vino in izmenjali mnenja o letini. Ker je vsak \u017eelel napraviti dober vtis in sli\u0161ati \u010dim ve\u010d pohval, seveda ni ostalo le pri kozarcu. Na mizo je moralo tudi meso. Ob tej prilo\u017enosti so se zahvalili za pridelek in prosili za uspeh \u0161e v prihodnjem letu.<\/p>\n\n\n\n

Verjeli so, da bodo udele\u017eenci tak\u0161nega sre\u010danja vse leto zdravi in mladostni, zato so se tak\u0161nih sre\u010danj od nekdaj udele\u017eevale tudi \u017eenske. Njihovo udele\u017ebo zlahka razlo\u017eimo s poganskim koreninami, saj so stare Grkinje prve \u010dastile Bakha, med prvimi kristjani, ki so se prav tako najprej sre\u010devali predvsem na skrivnih, temnih mestih, kot so bile votline, pa so bile \u017eenske prav tako dobro zastopane (sprva celo v ve\u010dini).<\/p>\n\n\n\n

Martinovanje po svetu<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/strong>Z Martinovim je povezano veliko praznoverij. Omenimo le Irsko, kjer marsikje \u0161e vedno na ve\u010der pred praznikom zakoljejo \u017eival in z njeno krvjo po\u0161kropijo vse \u0161tiri vogale hi\u0161e, da se izognejo lakoti v naslednjem letu, ribi\u010di pa na ta dan ne lovijo rib, ker se bojijo sre\u010danja z jezdecem, ki galopira nad vodno gladino in mu za petami sledi vihar.<\/p>\n\n\n\n

V ve\u010dini primerov gre vendarle za zelo vesel praznik  \u010deprav ga na primer v Skandinaviji povezujejo z zaklju\u010dkom \u017ealovanja za umrlimi (1. november).<\/p>\n\n\n\n

V Nem\u010diji so zna\u010dilne procesije otrok s papirnimi svetilkami. Otroci se ustavljajo pred hi\u0161ami in pojejo, poslu\u0161alci jih nagradijo s sladkarijami ali denarjem.<\/p>\n\n\n\n

Na Nizozemskem tak\u0161no procesijo vodi konjenik, v belgijski Flandriji pa otroci dobivajo darila ob Martinovem, namesto ob Miklav\u017eevem.<\/p>\n\n\n\n

Praznik, ki se je iz Francije raz\u0161iril po Evropi, ima nesporno poganske korenine. Konec \u017eetve, z zaklanimi \u017eivalmi in mladim vinom, je bil prilo\u017enost za proslavljanje \u017eivljenja in poklon umrlim.<\/p>\n\n\n\n

V Avstriji na ta dan tradicionalno v gostilnah prvi\u010d ponudijo mlado vino, v Sloveniji mo\u0161tu, ki se je spremenil v vino, nazdravimo ob pe\u010deni goski,<\/p>\n\n\n\n

Portugalci svojo izpeljanko mladega vina u\u017eivajo ob pe\u010denem kostanju. Na ve\u010d mestih ob Martinovem potekajo pravi karnevali, zato mu v\u010dasih re\u010dejo kar drugi pust.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj vino in gos?<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/strong>Spitana gos simbolizira obilje ob pospravljeni letini. Po legendi naj bi se Martin pred glasniki, ki so mu sporo\u010dili, da je povi\u0161an v \u0161kofa, skril v jato gosi, a so ga z gaganjem izdale.<\/p>\n\n\n\n

Zakol na predve\u010der Martinovega naj bi pomenil kazen za vsestransko uporabno \u017eival \u2013 ma\u0161\u010doba je primerna za peko in gorivo svetilk ob dolgih zimskih ve\u010derih, s perjem polnimo pernice (v Nem\u010diji celo ponekod iz peres izdelujejo bo\u017ei\u010dna drevesca), ki nas grejejo, tu so \u0161e jajca in meso …<\/p>\n\n\n\n

Povezava svetega Martina z vinom je manj jasna. Po nekaterih virih naj bi opazil, da trta, ki jo je obgrizel osel, lep\u0161e uspeva in dal tako vinogradnikom nasvet za obrezovanje, po drugih naj bi \u0161lo za povezavo z benediktinskimi menihi, ki so povsod, kamor so se priselili, za\u010deli gojiti vinsko trto.<\/p>\n\n\n\n

Naj bo tako ali druga\u010de, Martin ostaja eden najbolj ljudskih in najbolj priljubljenih svetnikov, ki bo ne glede na zgodovino in legende razveseljeval staro in mlado \u0161e veliko generacij.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

“Minister za zdravje opozarja: U\u017eivanje alkohola lahko \u0161koduje zdravju!”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u201cVino pije svet\u2019 Martin, voda pa naj \u017eene mlin.\u201dljudska modrost Slovenci imamo veliko praznikov in ve\u010dini med njimi nazdravimo s kozar\u010dkom vina. Imamo pa tudi enega, ki je namenjen prav posku\u0161anju vina. Gre seveda za praznik svetega Martina, ki pribli\u017eno sovpada z zaklju\u010dkom jesenskih opravil na poljih in koncem vretja sladkorja v grozdnem soku. Na […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-900","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/900","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=900"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/900\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":908,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/900\/revisions\/908"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=900"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}