{"id":890,"date":"2024-07-14T20:57:39","date_gmt":"2024-07-14T20:57:39","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=890"},"modified":"2024-07-14T20:58:08","modified_gmt":"2024-07-14T20:58:08","slug":"medene-dobrote-iz-cebeljega-panja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/medene-dobrote-iz-cebeljega-panja\/","title":{"rendered":"Medene dobrote iz \u010debeljega panja"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Sladkor, na primer v obliki medu, je v naravi redko in zelo iskano blago.  Mnoge \u017eivali so zanj pripravljene prestati hude nev\u0161e\u010dnosti. Nekatere so za iskanje nagrajene z glavno nagrado –  z votlim deblom, razpoko v skali, zemeljskim rovom, polnim slastnega medu. Toda kaj, ko ga stra\u017ei stra\u0161na vojska lete\u010dih Amazonk!<\/p>\n\n\n\n

Le v \u010dem je skrivnost \u010debel, teh malih bren\u010de\u010dih \u017eu\u017eelk, ki so okrog svojega zaklada zgradile prave pravcate dr\u017eave?<\/p>\n\n\n\n

Slovani in \u010debele<\/h2>\n\n\n\n

Povsod, kjer \u017eivijo \u010debele, \u017eivijo tudi roparji njihovih gnezd, vklju\u010dno s \u010dlovekom. Zato ni smiselno razpravljati o tem, kdo jih je za\u010del prvi na\u010drtno izkori\u0161\u010dati. Risbe iz kamene dobe dokazujejo, da se to \u017ee dolgo dogaja. Medica je starej\u0161a od vina.<\/p>\n\n\n\n

Toda med iskanjem debel z medom (poznate izraz, da je nekomu padla sekira v med?) in \u010debelarjenjem je vendarle razlika. Slovani so bili znani po gozdnem \u010debelarjenju. To je pomenilo, da so se nau\u010dili roje\u010do \u010debeljo dru\u017eino, ki se je odpravila iskat nov dom, zvabiti v votlo deblo. \u010ce tega ni bilo, so ga izvotlili sami.<\/p>\n\n\n\n

Od tod ljubezen slovanskih narodov do lipe z njenim mehkim lesom. Slovenci nismo nobena izjema. Kranjska sivka je med najbolj znanimi pasmami na svetu. Imeli smo jo na kovancu za pol tolarja, znani smo tudi po panjskih kon\u010dnicah, ki so se razvile iz starodavne navade ozna\u010devanja dreves.<\/p>\n\n\n\n

Vsak gozdni \u010debelar si je ‘svoja’ drevesa namre\u010d ozna\u010dil s posebnimi znamenji, ki so jih nato sinovi ob dedovanju zapletali z dodatnimi znakci. Vendarle je bilo tak\u0161no \u010debelarjenje \u0161e zelo primitivno. Da so pri\u0161li do meda, so obi\u010dajno morali z dimom zastrupiti kar celo dru\u017eino.<\/p>\n\n\n\n

Vra\u017ee<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

O \u010debelah so veliko govorili, a malo vedeli. Po vali\u017eanskem izro\u010dilu z bren\u010danjem pojejo hvalnice bogu. V baltskih de\u017eelah \u010darovnice namesto metel jahajo panje. Ameri\u0161ko nedol\u017eno dekle naj bi bilo varno pred rojem razdra\u017eenih \u010debel. Prav veliko jih menda ni privolilo v preizkus …<\/p>\n\n\n\n

Znane so legende o uporabi \u010debel v voja\u0161ke namene. Begunje nad Cerknico naj bi se tako ubranile Turkov. Ameri\u0161ka vojska jih danes zares uporablja – za odkrivanje eksploziva. Imajo namre\u010d odli\u010den voh.<\/p>\n\n\n\n

\u010cebele so imele mnoge starodavne civilizacije za sle med tem in onim svetom. Kr\u0161\u010danstvu simbolizirajo pridnost, gospodarnost in pripravljenost za sodelovanje. Ponekod \u0161e danes verjamejo, da se je treba o vseh pomembnih dogodkih v hi\u0161i, kot so poroke, pogrebi in podobno, pogovoriti s \u010debelami.<\/p>\n\n\n\n

Med<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Aristotel je verjel, da ga \u010debele s cveta le poberejo, drugi so mislili, da ga izdelajo iz rose, danes vemo, da gre za predelano medi\u010dino, ki jo v panju zgostijo tako, da izhlapevanje vode pospe\u0161ijo z utripanjem s krili. V nekaj dneh je postopek kon\u010dan in \u010debele satje z medom zaprejo z vo\u0161\u010denimi pokrov\u010dki.<\/p>\n\n\n\n

Vrste medu najve\u010d dolo\u010damo po vrstah cvetja, na katerem je bila nabrana medi\u010dina. Pri nas so najbolj znani akacijev, lipov, hojev in kostanjev med.<\/p>\n\n\n\n

Seveda obstajajo \u0161e druge, redkej\u0161e vrste, denimo \u017eajbljev. Pogostej\u0161i je me\u0161ani med. Omenimo \u0161e manovega. Ta ni nabran na cvetju, temve\u010d na drevesnih vejah, kjer so listne u\u0161i izlo\u010dile ogromne koli\u010dine neprebavljenega drevesnega soka. Odlikuje ga posebej izrazit okus. Ajdovega medu \u017eal pri nas ni ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

<\/strong>Zdravje<\/h2>\n\n\n\n

Med je zaradi visoke vsebnosti enostavnih sladkorjev lahko prebavljivo \u017eivilo. Po pripovedovanju je Pitagora leta in leta \u017eivel le od medu. Osnovno pravilo je: svetlej\u0161i med je la\u017eje prebavljiv od temnej\u0161ega, temnej\u0161i pa ima izrazitej\u0161i okus.<\/p>\n\n\n\n

Poleg sladkorjev so v medu \u0161e razli\u010dne mineralne snovi, med njimi \u0161tevilni za zdravje pomembni mikroelementi, encimi, ki jih pomagajo pravilno izrabiti, in eteri\u010dna olja, ki mu dajejo svojski okus in vonj. Ostanejo \u0161e vitamini, razli\u010dne kisline, hormoni (najpomembnej\u0161i je acetilholin, bistven pri prena\u0161anju \u017eiv\u010dnih signalov) in inhibini, ki delujejo protibakterijsko.<\/p>\n\n\n\n

\u017dal nepravilno skladi\u0161\u010denje in segrevanje (med, naprodaj v trgovini, je praviloma segret) encime, inhibine in eteri\u010dna olja uni\u010di.<\/p>\n\n\n\n

U\u017eivanje medu dokazano izbolj\u0161uje izkori\u0161\u010danje mineralnih soli, zau\u017eitih z drugo hrano. Enako velja za vitamin D. Vsebnost kislin naj bi izbolj\u0161evala apetit. Med deluje kot blago pomirilo in uravnava prebavo.<\/p>\n\n\n\n

Otroci, ki u\u017eivajo med, so odpornej\u0161i od tistih, ki ga ne. Toda otroci do enega leta starosti naj bi se mu zaradi nedozorelosti svojega prebavnega sistema vendarle odrekli! Med priporo\u010dajo tudi starej\u0161im. Uporaben je v mnogih dietah za laj\u0161anje te\u017eav ob vnetju \u017eelodca in \u010drevesne sluznice.<\/p>\n\n\n\n

7 zablod o \u010debelah ubijalkah<\/h2>\n\n\n\n

Ko filmskim ustvarjalcem zmanjka idej, i\u0161\u010dejo navdih v \u017eivalskem kraljestvu. Tako smo dobili \u017drelo, Jurski park, in, nenazadnje, filme o rojih \u010debel ubijalk. Oglejmo si nekaj polresnic in neresnic o slednjih.<\/p>\n\n\n\n

1. \u010cebele ubijalke so posebna vrsta.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Niti ne. Gre za kri\u017eance med afri\u0161ko divjo (trot) in navadno medonosno (matica) \u010debelo, ki so prevzeli divji zna\u010daj po afri\u0161ki strani. Ime imajo po senzacionalisti\u010dnem \u010dasopisnem \u010dlanku, ki je slu\u017eil kot ideja za ceneno grozljivko. Bolj\u0161i izraz bi bil afrikanizirana \u010debela.<\/p>\n\n\n\n

2. Njihov strup je mo\u010dnej\u0161i od strupa medonosne \u010debele.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ni res. V obeh primerih gre za enako zmes kemijskih spojin. Medonosne \u010debele ga izlo\u010dijo celo (30 odstotkov) ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

3. Nepremi\u010dne tar\u010de ne napadejo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Narobe. Ko za\u010dnejo pikati, je najbolje ste\u010di v varno zakloni\u0161\u010de. \u010ce vas je pi\u010dilo veliko kakr\u0161nihkoli \u010debel, pojdite \u010dim prej k zdravniku.<\/p>\n\n\n\n

4. Pred razdra\u017eenimi \u010debelami se je najbolje skriti pod vodo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Samo v risankah. V resni\u010dnem \u017eivljenju na svojo ‘\u017ertev’ obi\u010dajno po\u010dakajo.<\/p>\n\n\n\n

5. \u010cebele ubijalke lahko pi\u010dijo ve\u010d kot enkrat.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Napaka. Enako kot medonosne lahko \u017eelo izvle\u010dejo le iz hitina, nikakor pa ne iz pro\u017ene ko\u017ee.<\/p>\n\n\n\n

6. \u010cebele ubijalke lovijo ljudi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Neumnost. Zanimajo jih predvsem cvetlice. Vendar pa, enako kot njihove medonosne sestri\u010dne, branijo gnezdo. Ker se hitreje \u010dutijo ogro\u017eene, prej pi\u010dijo. Vsiljivca tudi dalj \u010dasa zasledujejo (tudi 300 metrov).<\/p>\n\n\n\n

7. \u010cebele ubijalke niso primerne za pridelavo medu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kakor kje. V dr\u017eavah Latinske Amerike z njimi kar spodobno \u010debelarijo. Te\u017eava je le v tem, da ne delajo velikih zalog, namenjenih prezimovanju. Prav zato v podnebju s pravimi zimami ne uspevajo.<\/p>\n\n\n\n

Ostale dobrote<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Cvetni prah je \u010debelam edini vir beljakovin. Gre za polnovredno hrano, ki pa, v nasprotju z medom, s\u010dasoma izgublja hranilno vrednost, \u010deprav ima tudi cvetni prah na\u010deloma neomejen rok uporabnosti. Priporo\u010dljiv je predvsem za krepitev splo\u0161ne odpornosti. Nekateri zatrjujejo, da je prav cvetni prah najpopolnej\u0161a naravna hrana.<\/p>\n\n\n\n

Mati\u010dni mle\u010dek je \u0161e ob\u010dutljivej\u0161i. Njegov medicinski pomen \u0161e ni dovolj raziskan, a nedvomno koristi oslabelemu organizmu, pomaga uravnavati poru\u0161ene hormonske cikle in \u0161e marsikaj.<\/p>\n\n\n\n

\u010cebelja zadelavina, bolj znana pod imenom propolis, je drevesna smola, ki jo \u010debele obdelajo s svojimi \u017elezami in z njo prema\u017eejo razpoke v svojem domu, ki bi bil sicer idealno goji\u0161\u010de bakterij. V boju proti bakterijam se izka\u017ee bolje od mnogih antibiotikov. Neprecenljiv je pri razku\u017eevanju povr\u0161inskih ran in v kozmetiki, za ve\u010djo uporabo pa mu bo morala medicina nameniti \u0161e kako raziskavo.<\/p>\n\n\n\n

\u010cebelji vosek se uporablja v farmaciji in kozmetiki, v posebnih primerih tudi za sve\u010de, ki jih sicer ve\u010dinoma izdelujejo iz manj dragocenih snovi.<\/p>\n\n\n\n

Omenimo \u0161e \u010debelji strup, ki ga \u017ee dolga leta s pridom uporabljajo v boju proti revmi.<\/p>\n\n\n\n

\u00a9 Wikimedia Commons<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sladkor, na primer v obliki medu, je v naravi redko in zelo iskano blago.  Mnoge \u017eivali so zanj pripravljene prestati hude nev\u0161e\u010dnosti. Nekatere so za iskanje nagrajene z glavno nagrado –  z votlim deblom, razpoko v skali, zemeljskim rovom, polnim slastnega medu. Toda kaj, ko ga stra\u017ei stra\u0161na vojska lete\u010dih Amazonk! Le v \u010dem je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-890","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/890","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=890"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/890\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":899,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/890\/revisions\/899"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=890"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}