{"id":879,"date":"2024-07-14T20:45:04","date_gmt":"2024-07-14T20:45:04","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=879"},"modified":"2024-07-14T20:45:28","modified_gmt":"2024-07-14T20:45:28","slug":"potica-in-njene-prijateljice","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/potica-in-njene-prijateljice\/","title":{"rendered":"Potica in njene prijateljice"},"content":{"rendered":"\n<figure class=\"wp-block-image alignleft size-full\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"450\" height=\"389\" src=\"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/potica-sxc-942871_23690499-xx450.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-884\" srcset=\"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/potica-sxc-942871_23690499-xx450.jpg 450w, https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/potica-sxc-942871_23690499-xx450-300x259.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 450px) 100vw, 450px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Potica je morda kar slovenska narodna jed (hudo konkurenco ji delajo \u017eganci).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pod razli\u010dnimi imeni (potica, povitica, poti\u010dica, povetica &#8230;) in v razli\u010dnih izvedah, a vedno v osnovnih potezah enako, jo \u017ee stoletja poznajo v vseh delih na\u0161e male, a slikovite domovine.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Naj bo iz bele, ajdove ali koruzne moke, polnjena z orehovim, pehtranovim, ro\u017ei\u010devim ali drobnjakovim nadevom, sladka ali slana, naj se ji re\u010de putica, potivica ali gubanica &#8211; potico imamo vsi za svojo, potico vsi imamo radi.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Neko\u010d je bila poga\u010da<\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prve omembe potice segajo v 17. stoletje. Valvasor je \u017ee pisal o prazni\u010dnem pecivu, poro\u010dni poga\u010di, slovenski kulinari\u010dni posebnosti iz bele moke z nadevom iz jajc in masti. Pisal je tudi o presnecu, skladovnici mlincev, med katere se nadrobi skuto, doda jajca in poper, vse skupaj oblo\u017ei s testom in spe\u010de.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Seveda se ni izognil niti potici, o kateri v Slavi vojvodine Kranjske pi\u0161e, da se jo naredi iz zelo tanko razvaljanega testa, ki se ga prema\u017ee z nadevom iz medu in orehov ter povije. Od tu &#8211; poviti &#8211; verjetno izhaja ime. \u0160e danes ji ponekod re\u010dejo povitica.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tradicija peke poga\u010d je bila v Sloveniji prisotna \u017ee veliko prej. Sploh je slovenska kuhinja znana po veliki ljubezni do krepkih jedi z veliko ma\u0161\u010dobami, ki so jim z rastjo standarda dodajali \u0161e sladkor.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z besedo poga\u010da so tako poimenovali \u0161iroko paleto mo\u010dnatih jedi, ki so jo poznali v kva\u0161eni in nekva\u0161eni obliki, z raznovrstnimi nadevi, jedli pa so jo toplo ali hladno. S poga\u010dami so kmetje gostili svoje nadzornike in pobiralce dav\u0161\u010din (to je naro\u010dal celo zakon), s poga\u010dami so tudi pla\u010devali del desetine.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poga\u010de so si postopno izborile pot na mizo \u0161e ob nevsakdanjih prilo\u017enostih, kot so bile \u017eivljenjske prelomnice in cerkveni prazniki. Pekli so jih tudi tisti, ki si jih pravzaprav niso mogli privo\u0161\u010diti. Ljubezen do poga\u010d je nabr\u017e kriva, da je danes v Sloveniji toliko Poga\u010darjev, Poga\u010dnikov in sorodnih izpeljank.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Orehova potica z rozinami<\/h2>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-full\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"440\" height=\"417\" src=\"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/potica-sxc-995620_20759386-c440-1.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-885\" srcset=\"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/potica-sxc-995620_20759386-c440-1.jpg 440w, https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/potica-sxc-995620_20759386-c440-1-300x284.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 440px) 100vw, 440px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V 1 dl mla\u010dnega mleka raztopimo \u017eli\u010dko sladkorja in dodamo 30 g kvasa. Vse skupaj \u010dez 10 minut zlijemo v skledo s 50 dag presejane moke, pome\u0161ane s 5 dag sladkorja. Prime\u0161amo 2 jajci in 10 dag masla. Naj kako uro vzhaja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Med tem pripravimo&nbsp; nadev iz 50 dag zmletih orehov, 15 dag sladkorja in 2 jajc, kar vse zme\u0161amo z 1,5 dl mleka. Po \u017eelji lahko dodamo malo ruma.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vzhajano testo razvaljamo za prst debelo, prema\u017eemo z nadevom in potresemo z 10 dag rozin. Zvijemo v klobaso in ponovno vzhajamo pol ure.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pri 200 stopinjah Celzija pe\u010demo v poma\u0161\u010denem peka\u010du 40 do 50 minut.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Nekaj trikov, da potica lep\u0161e uspe<\/h2>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Suhi orehi se lep\u0161e meljejo. Zato jih lahko pred mletjem za nekaj minut polo\u017eimo v pe\u010dico, ogreto na 50 stopinj Celzija.<\/li>\n\n\n\n<li>Rozine, preden jih dodamo nadevu, ve\u010d ur namakamo v mla\u010dni vodi, ki ji po \u017eelji dodamo nekaj ruma.<\/li>\n\n\n\n<li>\u010ce moko presejemo, odstranimo morebitne grudice. Ker je v tak\u0161ni moki ve\u010d zraka, tudi bolje vzhaja.<\/li>\n\n\n\n<li>Te\u017ea nadeva naj bo pribli\u017eno enaka te\u017ei testa. \u010ce ga je preve\u010d, testo ne bo zdr\u017ealo te\u017ee, \u010de ga je premalo, bo potica revnega okusa.<\/li>\n\n\n\n<li>Pri kva\u0161enju dodamo ma\u0161\u010dobo v testo nazadnje, saj sicer obda kvasovke in jim prepre\u010di delovanje. Pravilno vzhajano testo za potico pove\u010da svojo prostornino najmanj za \u0161e enkrat.<\/li>\n\n\n\n<li>Pred peko potico gosto prebodemo z vilicami, da bo para, nastala med peko, lahko izhajala.<\/li>\n\n\n\n<li>Skorja potice bo rahlej\u0161a, \u010de jo med peko prema\u017eemo z mlekom, ali na vrh polo\u017eimo moker papir za peko.<\/li>\n\n\n\n<li>Potico vedno re\u017eemo \u0161ele povsem ohlajeno. Najbolje naslednji dan.<a href=\"http:\/\/zlataleta.com\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\"><\/a><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">(Le)poti\u010diti<\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce je pri poga\u010dah \u0161e danes dovoljeno, da se jih pripravlja pa\u010d iz tistega, kar je pri roki, se je za potico uveljavilo pravilo, da mora biti iz najbolj\u0161e moke in nadevana z najbolj\u0161im nadevom. To je v 17. in 18. stoletju pomenilo orehe, le\u0161nike, med in suho sadje, predvsem rozine. Izraz poti\u010diti je pomenil zavijati tak\u0161en nadev v testo. Poleg tega so imeli navado poga\u010de in potice, odvisno od prilo\u017enosti, \u0161e dodatno okrasiti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u0160e nekje lahko i\u0161\u010demo izvor besede potica &#8211; v kuhinjah srednjeve\u0161kih samostanov. Potissimus je latinski izraz za najbolj\u0161e. Iz samostanov je dobrota priromala na mize gosposke, v poenostavljenih izvedbah pa tudi med ni\u017eje sloje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Posebej zanimivo je, da so za\u010deli kmetje pripravljati ajdovo potico, saj ajda za razliko od \u017eit ni bila obdav\u010dena. S prihodom koruze se je raznovrstnost ponudbe \u0161e pove\u010dala. Ni trajalo dolgo, da so si gospodinje omislile \u0161e pisano izvedbo iz razli\u010dnih vrst testa.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ni\u010d \u010dudnega torej, da danes na Slovenskem zlahka na\u0161tejemo petdeset razli\u010dnih vrst potic!<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Tradicija<\/h2>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image alignright size-full\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"470\" height=\"352\" src=\"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/potica-sxc-695778_91845080-470-1.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-886\" srcset=\"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/potica-sxc-695778_91845080-470-1.jpg 470w, https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/potica-sxc-695778_91845080-470-1-300x225.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 470px) 100vw, 470px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kako pomembno vlogo je imela potica, pove tudi podatek, da so se bili mnogi revni kmetje pripravljeni zadol\u017eiti do grla, da so le imeli ob prazniku potico na mizi, pa \u010deprav so potem spet tedne in tedne jedli nezabeljene \u017egance.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Moderna gospodinja potico kupi, saj za pripravo preprosto ni \u010dasa, \u010deprav je danes mogo\u010de priti do ve\u010d sestavin kot kdajkoli prej (v zadnjem \u010dasu je denimo zelo priljubljena kokosova moka).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Danes tudi ni ve\u010d treba otrokom naro\u010dati naj med prebiranjem orehov \u017evi\u017egajo, da jih ne bi zmanjkalo (orehov, ne otrok). Tradicionalno okroglo obliko, idealno za v jerbas, je \u017ee pred prihodom ogromnih pe\u010di v modernih pekarnah zamenjala podolgovata, primernej\u0161a za v cekar. Tudi lon\u010denih modelov, v katerih so jih v\u010dasih pekli, je najti le \u0161e za vzorec.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Toda kljub temu marsikje matere \u0161e vedno prena\u0161ajo skrivnosti peke potice na svoje h\u010dere, marsikateri potomec slovenskih izseljencev v tujini, ki \u017ee davno ne pozna ve\u010d jezika, pa se ob praznikih \u0161e vedno posladka s potico.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kljub temu potico, sicer znano od Poljske do Hrva\u0161ke, veliko knjig uvr\u0161\u010da kar pod dunajsko kuhinjo. Najbr\u017e bo treba nekaj truda, \u010de \u017eelimo svet prepri\u010dati, da gre za na\u0161o avtohtono jed &#8230;.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Brez pretiravanja lahko zatrdimo, da je potica za Veliko no\u010d obvezna na ve\u010dini slovenskih miz, marsikdo pa bi si la\u017eje predstavljal poroko brez neveste kot brez &#8211; potice!<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Potica ima dru\u017ebo<\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Slovenci smo ljubitelji sladic. Zato ne presene\u010da slikovita ponudba le-teh v posameznih pokrajinah. Poleg potice moramo vsekakor omeniti vsaj \u0161e flancate, \u0161truklje in gibanico. Prve cvremo, druge kuhamo, zadnjo pa odlikuje bogastvo nadevov.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za gibanico predlagamo naslednji recept:<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">30 dag moke, 1,5 dl mla\u010dne vode in 2 \u017elici olja zamesimo v testo. Naj na toplem po\u010diva dobro uro. Med tem pripravimo naslednje nadeve:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>skutnega iz 50 dag skute, 1 dl kisle smetane, jajca, \u017elice rozin in 10 dag sladkorja;<\/li>\n\n\n\n<li>jabol\u010dnega iz 50 dag naribanih jabolk, 10 dag sladkorja in naribane lupinice ene limone;<\/li>\n\n\n\n<li>orehovega iz 10 dag mletih orehov in 10 dag sladkorja;<\/li>\n\n\n\n<li>makovega iz 7 dag mletega maka, 5 dag sladkorja in \u0161\u010depca cimeta.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V nama\u0161\u010den peka\u010d zlagamo izmeni\u010dno plasti tanko razvaljanega testa in nadevov (pazimo, da se ne pome\u0161ajo!), ki jih sproti \u0161e malo pokapamo z ma\u0161\u010dobo. Kon\u010damo s testom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pe\u010demo pribli\u017eno uro na 180 stopinjah Celzija.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Potica je morda kar slovenska narodna jed (hudo konkurenco ji delajo \u017eganci). Pod razli\u010dnimi imeni (potica, povitica, poti\u010dica, povetica &#8230;) in v razli\u010dnih izvedah, a vedno v osnovnih potezah enako, jo \u017ee stoletja poznajo v vseh delih na\u0161e male, a slikovite domovine. Naj bo iz bele, ajdove ali koruzne moke, polnjena z orehovim, pehtranovim, ro\u017ei\u010devim [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-879","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/879","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=879"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/879\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":887,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/879\/revisions\/887"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=879"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}