{"id":867,"date":"2024-07-14T20:41:27","date_gmt":"2024-07-14T20:41:27","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=867"},"modified":"2024-07-14T20:41:39","modified_gmt":"2024-07-14T20:41:39","slug":"kari-od-kod-si","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/kari-od-kod-si\/","title":{"rendered":"Kari, od kod si?"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ve\u010dina med nami ob besedici kari (curry) pomisli na Indijo. Takoj za tem se spomnimo aromati\u010dne za\u010dimbe zna\u010dilne rumenkaste barve, s katero pripravljamo mesno ali zelenjavno raguju podobno jed, ki se prav tako imenuje kari. Tu je \u0161e karijevo drevo, ki naj bi bilo po nekaterih virih obvezna sestavina vsake karijeve jedi.<\/p>\n\n\n\n

Sto strokovnjakov ima o kariju, njegovem izvoru in razvoju, vsaj sto razli\u010dnih mnenj. Gotovo je le, da so najstarej\u0161e znane recepte za jedi, ki bi jih lahko poimenovali karijeve, odkrili na podro\u010dju nekdanje Mezopotamije (stare pribli\u017eno 4 tiso\u010dletja), sledove karijevih me\u0161anic v Indiji (stare vsaj 6 tiso\u010dletij), kari, kot si ga predstavljamo danes, pa je verjetno kar britanski izum, \u010deprav nekateri prisegajo, da ga moramo pripisati Portugalcem.<\/p>\n\n\n\n

Pa se znajdi, \u010de se more\u0161!<\/p>\n\n\n\n

Je prav kari, kaari, curry ali cury?<\/h2>\n\n\n\n

O kariju kro\u017ei veliko zgodb. Ena najbolj pou\u010dnih je gotovo o Basilu Hallu, popotniku, ki je v za\u010detku prej\u0161njega stoletja med drugim razvil svojo teorijo o kariju.<\/p>\n\n\n\n

Po njegovem ta zna\u010dilna indijska jed sploh ne izvira iz Azije, saj je ni mogo\u010de pripraviti brez \u010dilija, tega pa so iz Amerike v Indijo prinesli \u0161ele Portugalci. Seveda je njegova teorija napa\u010dna.<\/p>\n\n\n\n

Karijeve jedi so v Indiji poznali \u017ee tiso\u010dletja pred na\u0161im \u0161tetjem in se pri njihovi pripravi na odkritje Amerike ali prihod kolonizatorjev niso prav ni\u010d ozirali. Arheolo\u0161ke najdbe jasno dokazujejo obstoj mo\u017enarjev, v katerih so neko\u010d trli in me\u0161ali za\u010dimbe za pripravo razli\u010dnih karijev, \u010deprav se \u017eal tako stari recepti niso ohranili.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ve\u010d o izvoru karija morda izvemo, \u010de se pozanimamo o izvoru besede same. Danes v dobr\u0161nem delu Indije imenujejo kari kar vsako omako, bila pa naj bi tamilska (kaari pomeni za\u010dinjena, pikantna omaka). Besedi je mo\u010d slediti v 16. stoletje, kjer nizozemski popotnik za\u010dinjeno indijsko obaro imenuje carriel, in v 17. stoletje, kjer se v portugalski kuharski knjigi me\u0161anico za\u010dimb s \u010dilijem imenuje caril.<\/p>\n\n\n\n

Pribli\u017eno enako dale\u010d je za\u0161la hindujska beseda karai,  s katero so poimenovali pikantno omako, pripravljeno v voku.<\/p>\n\n\n\n

Toda podrobnej\u0161e raziskave ka\u017eejo tudi, da je beseda morda kar angle\u0161kega izvora. \u017de v 14. stoletju so namre\u010d britanski kuharji uporabljal cimet, jane\u017e, mu\u0161katni ore\u0161\u010dek, koriander, kardamom, klin\u010dke in kumino, ki so jih v\u010dasih \u017ee nekaj dni pred pripravo jedi pome\u0161ali v pra\u0161ek, na mo\u010d podoben tistemu  kar danes lahko kupimo v trgovini kot karijevo zmes.<\/p>\n\n\n\n

V 14. stoletju je pod pokroviteljstvom samega kralja Richarda II. nastala kuharska knjiga, ki ima besedo cury (z le enim r!) \u017ee v naslovu. Gre za staroangle\u0161ko izpeljanko francoske cuire, ki jo lahko prevedemo s kuhati, pe\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Danes je vse ve\u010d dokazov, da kari, kot ga v Indiji kuhajo danes, vsaj delno izvira iz Velike Britanije, kamor se je predelan in prirejen vrnil z Angle\u017ei iz Indije. V 18. stoletju je bilo najti kari na jedilnikih \u0161tevilnih angle\u0161kih gostiln, v me\u0161anici za za\u010dinjanje enolon\u010dnic pa tudi v trgovinah.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je \u017ee pripravljena zmes bistveno manj aromati\u010dna od sve\u017ee zdrobljenih za\u010dimb in zeli\u0161\u010d, je kuharjem omogo\u010dala precej\u0161en prihranek pri \u010dasu in spodobno ponovljivost okusa kon\u010dne jedi, kar je gotovo pripomoglo k veliki priljubljenosti karijevih pra\u0161kov, kakr\u0161ne kupujemo danes.<\/p>\n\n\n\n

Karijev pi\u0161\u010danec po avstralsko<\/h2>\n\n\n\n

Pol kilograma pi\u0161\u010dan\u010djega stegna brez kosti in ko\u017ee nare\u017eemo na velike kose in popra\u017eimo na malo olja. Ko meso porjavi, ga odstranimo iz posode in na preostali ma\u0161\u010dobi popra\u017eimo sesekljano veliko \u010debulo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ko se zmeh\u010da, dodamo karijevo zmes po svoji izbiri (\u010de se odlo\u010dimo za \u017ee narejeno omako, naj je bo pribli\u017eno \u010detrt litra, sicer dodamo karijev prah in ko zadi\u0161i, zalijemo s \u010detrt litra koko\u0161je juhe).<\/p>\n\n\n\n

Zmes prevremo in v posodo vrnemo meso. Du\u0161imo 20 minut, nato dodamo veliko jabolko, dve banani (vse narezano na rezine) in za pest rozin. Du\u0161imo \u0161e pribli\u017eno \u010detrt ure, po potrebi zalijemo z vodo ali juho, dosolimo po okusu in postre\u017eemo s kuhanim ri\u017eem.<\/p>\n\n\n\n

Karijeva zmes<\/h2>\n\n\n\n

Ena izmed posebnosti karija je gotovo mo\u017enost vnaprej\u0161nje priprave me\u0161anice za\u010dimb, s katerimi dajemo razli\u010dnim vrstam mesa ali zelenjave enake poudarke. Seveda lahko zme\u0161amo sve\u017ee ali posu\u0161ene sestavine. V tipi\u010dni kombinaciji je obi\u010dajna osnova zmes \u010desna, \u010debule in ingverja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Tej osnovi se glede na razpolo\u017eljive sestavine, tradicijo, izbor mesa ali zelenjave in kuharjev osebni okus dodaja cimet, kardamom, papriko (praviloma vsaj malo peko\u010do), kumino, gor\u010di\u010dna semena za okus, zdrobljen koriander za zgostitev in kurkumo za zna\u010dilno rumeno barvo (vendar to ne pomeni, da ne poznamo na primer tudi zelenih karijev).<\/p>\n\n\n\n

Zmes je mogo\u010de vnaprej pripraviti vsak dan, nekateri ob sve\u017eih sestavinah uporabljajo tudi zmrznjene in posu\u0161ene, v\u010dasih jih pred me\u0161anjem \u0161e popra\u017eijo.<\/p>\n\n\n\n

Pogosto tak\u0161no zmes pome\u0161ajo \u0161e z ma\u0161\u010dobo, kot je ghee (posebna vrsta surovega masla brez soli), kokosovo mleko ali palmovo olje, da dobimo takoimenovano masalo.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina omenjenih za\u010dimb je znana \u017ee ve\u010d kot pet tiso\u010d let. Gojili so jih v pore\u010dju Inda in z njimi \u017eivahno trgovali. Poznali so jih Sumerci, Egip\u010dani, Arabci in drugi narodi, ki so svoje vzpone in padce do\u017eiveli \u017ee davno pred Britanskim imperijem.<\/p>\n\n\n\n

Karijeve zmesi so predvsem rade uporabljale prete\u017eno vegetarijanske dru\u017ebe, saj so s svojo aromati\u010dnostjo prijetno po\u017eivile okuse zelenjavnih jedi, ki so seveda manj izraziti od okusov mesnih.<\/p>\n\n\n\n

Kari si lahko naredimo sami<\/h2>\n\n\n\n

\u010ceprav je karijevih zmesi, ki dajejo okus mesni in\/ali zelenjavni enolon\u010dnici, ne\u0161teto, v osnovi potrebujemo vedno enake osnovne sestavine: sredstva za zgostitev (na primer \u010di\u010derkina moka, jogurt, smetana, kokosovo mleko, \u010debula, ore\u0161ki), za\u010dimbe (na primer gor\u010dica, kurkuma, klin\u010dki, mu\u0161katni ore\u0161ek, poper, cimet, kardamom, koriander, jane\u017e) in sve\u017ea zeli\u0161\u010da (na primer \u010desen, ingver, lovorov list, \u010dili, karijevi listi\u010di).<\/p>\n\n\n\n

Skrivnost je v izbiri prave me\u0161anice sestavin in njihovega medsebojnega razmerja. Ker gre pri pravih karijevih zmeseh vedno za sproti pripravljene izdelke, nista nikoli niti dva okusa enaka. To seveda naredi kuho \u0161e toliko vznemirljivej\u0161o …<\/p>\n\n\n\n

Karijevo drevo<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/strong>\u010ceprav so kariji vedno zmesi, obstaja tudi rastlina z imenom karijevo drevo. Drevo je pravzaprav drevesce, saj v vi\u0161ino le redko prese\u017ee pet metrov. Njegovi listi so pogosta, vendar nikoli bistvena sestavina karijevih me\u0161anic. V tistih, ki jih lahko dobimo tudi pri nas, jih na primer ni.<\/p>\n\n\n\n

Listi\u010de karijevega drevesa, po vonju \u0161e najbolj podobne listi\u010dem citrusov, najve\u010d uporabljajo v ju\u017enih pokrajinah Indije in na \u0160ri Lanki. Z njimi izbolj\u0161ujejo okus ribjim in zelenjavnim jedem, jajcem in jih seveda dodajajo v karijeve me\u0161anice. Najve\u010dkrat uporabljajo sve\u017ee listi\u010de, saj s su\u0161enjem izgubijo ve\u010dino arome. V\u010dasih jih pred uporabo suho popra\u017eijo, v\u010dasih to storijo na majhni koli\u010dini ma\u0161\u010dobe.<\/p>\n\n\n\n

Karijevo drevo je zdravilna rastlina, ki se uporablja pri laj\u0161anju te\u017eav s ko\u017eo, prebavnih motnjah, celo pri diabetesu. Iz Ju\u017ene Azije so jo raznesli po vsem svetu. Za rast potrebuje predvsem toploto, sicer pa spada med manj zahtevne rastline.<\/p>\n\n\n\n

Zanimivosti o kariju<\/h2>\n\n\n\n