{"id":861,"date":"2024-07-14T20:37:41","date_gmt":"2024-07-14T20:37:41","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=861"},"modified":"2024-07-14T20:38:04","modified_gmt":"2024-07-14T20:38:04","slug":"mascobe-kot-dezurni-krivec","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/mascobe-kot-dezurni-krivec\/","title":{"rendered":"Ma\u0161\u010dobe kot de\u017eurni krivec"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Za mnoge te\u017eave z zdravjem krivimo ma\u0161\u010dobe. Vse ve\u010d ljudi sega po izdelkih z nizko vsebnostjo ma\u0161\u010dob. Generacije manekenk \u017eivijo (in se onesve\u0161\u010dajo) ob dietah brez ma\u0161\u010dob.<\/p>\n\n\n\n

Diplomirani kemiki raje kupijo dolo\u010deno vrsto olja, \u010de na prvi pi\u0161e, da je brez holesterola, \u010deprav so VSA rastlinska olja brez holesterola … Komu verjeti? Kje izklopiti medije in vklju\u010diti zdravo pamet?<\/p>\n\n\n\n

\u017divele ma\u0161\u010dobe!<\/h2>\n\n\n\n

Prehrambena piramida priporo\u010da, da od 20 do 30 odstotkov energijskih potreb zadovoljimo z ma\u0161\u010dobami. Vsaka dieta z ni\u017ejim odstotkom vsebnosti ma\u0161\u010dob predstavlja tveganje. Kot protiute\u017e lahko takoj omenimo diete, v katerih ma\u0161\u010dobe predstavljajo 70 ali celo 85 odstotkov energije!<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161 namen ni odkrivati, kdo ima prav in kdo ne. Le z nekaj dejstvi bi vas radi seznanili, da se boste la\u017eje odlo\u010dili sami. Vsekakor ni bistveno koliko ma\u0161\u010dob pojemo, temve\u010d katere. Nedavna \u0161tudija finskih znanstvenikov je denimo dokazala povezavo med vse manj\u0161o porabo surovega masla in vse ve\u010djim \u0161tevilom otrok z razli\u010dnimi alergijami, kot je npr. astma.<\/p>\n\n\n\n

Po njihovem naj bi predvsem ve\u010dkratno nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobe, kakr\u0161ne so v margarini, pomagale pri tvorbi prostaglandina E2, ki sodeluje v vnetnih procesih in pri nastanku beljakovin, zna\u010dilnih za alergije.<\/p>\n\n\n\n

Nauk: jesti ve\u010d surovega masla in morskih, posebej mastnih rib, kot so sku\u0161a, tuna, losos itd.<\/p>\n\n\n\n

\u017divel holesterol!<\/h2>\n\n\n\n

Holesterol in te\u017eave z zdravjem obi\u010dajno omenjamo v istem stavku. Vendar se sedaj \u017ee mnogi zavedajo, da imamo v krvi dve vrsti holesterola – ‘dobrega’ in ‘slabega’.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d raziskav je pokazalo, da visoke koncentracije ‘dobrega’ holesterola celo zni\u017eujejo verjetnost sr\u010dnega infarkta, posebej med starej\u0161imi od 70 let. Da holesterol kot tak ni nikakr\u0161en bavbav, dokazuje \u017ee osnovno poznavanje delovanja na\u0161ega telesa.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Holesterol je klju\u010dna surovina \u0161tevilnih \u017eivljenjskih procesov, saj sodeluje pri prebavi hrane in nastanku ve\u010dine hormonov. Mimogrede: ne dobimo ga iz ma\u0161\u010dob, temve\u010d ga telo izdela iz ogljikovih hidratov!<\/p>\n\n\n\n

Nauk: dieta z raznovrstno prehrano, redno gibanje (vsaj pol ure hoje na dan) in zmerno u\u017eivanje alkohola (alkohologi omenjajo ekvivalent treh decilitrov vina dnevno, vendar se za dokon\u010dno mnenje raje obrnite na ministra za zdravje).<\/p>\n\n\n\n

\u017divele kalorije!<\/h2>\n\n\n\n

V zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljene diete, ki z jedilnika \u010drtajo ogljikove hidrate in jih nadome\u0161\u010dajo z ma\u0161\u010dobami. O\u010ditna prednost pred dietami, ki zahtevajo lo\u010devanje \u017eivil, upo\u0161tevanje krvne skupine ali celo znamenje horoskopa, je v preprostosti. Ne gre pozabiti niti, da nekatere med njimi dnevnega vnosa kalorij sploh ne omejujejo.<\/p>\n\n\n\n

\u017dal je uspe\u0161nost vseh diet, \u010de se jih lotevamo po trenutnem navdihu ali v skladu s trenutno modo, enaka. Ne delujejo.<\/p>\n\n\n\n

Nauk: pozanimati se je treba kaj je zdravo in zakaj, preizkusiti, kako se na to odzove va\u0161e telo (niti dva \u010dloveka nimata enake presnove) in nato to uvrstiti na jedilnik, ki naj bo \u010dim bolj pester in na katerem naj bo dovolj primernih ma\u0161\u010dob. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najpogostej\u0161ih in najbolj zdravih virov ma\u0161\u010dob.<\/p>\n\n\n\n

Ob teh so gotovo pomembni \u0161e razli\u010dni ore\u0161ki (vsekakor na\u0161emu organizmu veliko bolj doma\u010da hrana od \u017eitaric ali slanine) in \u017ee omenjene ribe (mnogi se strinjajo, da so nam prav njihove ma\u0161\u010dobne kisline omogo\u010dile razvoj superiornih mo\u017eganov).<\/p>\n\n\n\n

Imate dovolj elasti\u010dne \u017eile za naslednji obrok?<\/h2>\n\n\n\n

Avstralski raziskovalci so skupini prostovoljcev postregli s sendvi\u010dem s \u0161unko in sirom, ki so ga poplaknili s polnomastnim mlekom. Za desert so jim ponudili sladoled in nato izmerili elasti\u010dnost \u017eil.<\/p>\n\n\n\n

Dokazali so, da tak\u0161en obrok, ki vsebuje le polovico ma\u0161\u010dob obi\u010dajnega obroka hitre prehrane, tri ure po zau\u017eitju za \u010detrtino zmanj\u0161a elasti\u010dnost arterij, kar pomeni ve\u010dji krvni pritisk in tveganje za srce. Bili ste opozorjeni!<\/p>\n\n\n\n

Surovo maslo<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Poznamo ga vsaj \u0161tiri tiso\u010dletja. Osnovni princip izdelave je \u0161e vedno: smetano naliti v posodo in me\u0161ati, dokler ne nastanejo maslena zrna.<\/p>\n\n\n\n

Arabci so ga delali v kozji ko\u017ei, ki so jo vrteli okrog \u0161otorskega droga, Mehi\u010dani v usnjeni torbi na dirjajo\u010dem konju, Skandinavci pa na nam bolj doma\u010de na\u010dine (menda smo v preostanku Evrope sprejeli njihovo tehniko izdelave masla), a imeli ponekod \u010dudno navado zakopavanja masla, ki je arheologi \u0161e niso razlo\u017eili.<\/p>\n\n\n\n

Tibetanci z izdelavo maslenih figuric poudarjajo minljivost in spreminjanje, Rusi vsako leto praznujejo Teden masla, v Franciji ga ponekod \u0161e nosijo blagoslavljat v cerkev, v severni Evropi je bil med 2. svetovno vojno ena najkonvertibilnej\u0161ih valut …<\/p>\n\n\n\n

Za kilogram masla je treba ve\u010d kot 20 litrov polnomastnega mleka. Vsebuje 80 odstotkov mle\u010dne ma\u0161\u010dobe, ostalo je voda in kak odstotek ostalih snovi. Vsebuje nekaj beljakovin, precej kalcija, fosforja in v ma\u0161\u010dobi topnih vitaminov A, D in E.<\/p>\n\n\n\n

Razmerje ma\u0161\u010dobnih kislin v maslu je odvisno od diete \u017eivali, ki je dala mleko. Med njimi je nekaj za \u017eivljenje bistvenih. V njih se odli\u010dno raztapljajo \u0161tevilne di\u0161ave in okusi, zaradi \u010desar vsak dober kuhar pri peki peciva uporablja maslo.<\/p>\n\n\n\n

Margarina<\/h2>\n\n\n\n

Sredi 19. stoletja je mo\u010dno naraslo \u0161tevilo prebivalcev v mestih in z njim te\u017eave z dostopnostjo surovega masla. Zato je Hippolyte M\u00e9ge-Mouri\u00e9s izdelal poceni nadomestek, ki ga je pomotoma (takrat so znanstveniki \u0161e verjeli v margarinsko – po gr\u0161ki besedi za biser – ma\u0161\u010dobno kislino) imenoval margarina.<\/p>\n\n\n\n

Vendar to ni bila edina te\u017eava s tem sprva iz \u017eivalskih, danes le \u0161e iz rastlinskih olj pripravljenim izdelkom. Za bolj\u0161i okus so ji prime\u0161ali mleko, za bolj\u0161i videz barvilo, za bolj\u0161o hranilno vrednost vitamine.<\/p>\n\n\n\n

Mlekarji so s svojim vplivom dosegli prepoved v ve\u010dini dr\u017eav. Tako so tihotapci nekaj \u010dasa slu\u017eili s tobakom, alkoholom in margarino… Kasneje so margarino sicer dovolili, a so morali barvilo prodajati posebej in si ga je uporabnik dodajal sam. \u0160ele obe svetovni vojni in splo\u0161no pomanjkanje so margarino povsem legalizirali.<\/p>\n\n\n\n

Danes se je porabi trikrat toliko kot masla. \u017dal \u017ee dolgo obstajajo dokazi, da njihove trans nenasi\u010dine ma\u0161\u010dobe na zdravje vplivajo slab\u0161e kot nasi\u010dene iz masla. Poleg tega so enemu izmed barvil v margarini (sicer \u017ee v 70. letih prej\u0161njega stoletja) dokazali kancerogeno delovanje. Kdor torej margarino kupuje zaradi zdravja, je morda napa\u010dno obve\u0161\u010den …<\/p>\n\n\n\n

Olja<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Seznam ma\u0161\u010dob, ki niso le vir energije, temve\u010d tudi zdravja, moramo dopolniti z vsaj tremi rastlinskimi olji.<\/p>\n\n\n\n

Prvega daje oljka, ena najstarej\u0161a kultiviranih rastlin, simbol miru, Sredozemlja, ponekod tudi plodnosti (mo\u0161ki so si z oljem krepili plodnost, \u017eenske so po vzoru boginj rojevale v senci oljk). Je temelj sredozemske prehrane, ki danes ob japonski velja za najbolj zdravo svetu. Njena mo\u010d naj bi bila v visoki vsebnosti oleinske kisline, ki prepre\u010duje oksidacijo ‘slabega’ holesterola.<\/p>\n\n\n\n

Drugega daje son\u010dnica, okrasna rastlina, katere semena so pravi \u010dude\u017e narave. To lepotico z juga dana\u0161njih ZDA so prvi za\u010deli ceniti v Rusiji, danes pa ves svet ve, da so njena semena in olje na vrhu lestvice po vsebnosti vitamina E, selena in cinka, treh mo\u010dnih oro\u017eij v boju z ve\u010dino bolezni, vklju\u010dno z rakom!<\/p>\n\n\n\n

Tretjega dajejo bu\u010dna semena, ki so skoraj tako kakovostna kot son\u010dni\u010dna. Posebej se izka\u017eejo pri boleznih se\u010dil in prostate. Bu\u010dno olje je cenjena za\u010dimba, najbolj\u0161ega na svetu pa menda prideluje avstrijska \u0160tajerska.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za mnoge te\u017eave z zdravjem krivimo ma\u0161\u010dobe. Vse ve\u010d ljudi sega po izdelkih z nizko vsebnostjo ma\u0161\u010dob. Generacije manekenk \u017eivijo (in se onesve\u0161\u010dajo) ob dietah brez ma\u0161\u010dob. Diplomirani kemiki raje kupijo dolo\u010deno vrsto olja, \u010de na prvi pi\u0161e, da je brez holesterola, \u010deprav so VSA rastlinska olja brez holesterola … Komu verjeti? Kje izklopiti medije […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-861","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/861","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=861"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/861\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":866,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/861\/revisions\/866"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=861"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}