{"id":788,"date":"2024-07-14T16:02:11","date_gmt":"2024-07-14T16:02:11","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=788"},"modified":"2024-07-14T16:02:37","modified_gmt":"2024-07-14T16:02:37","slug":"cmoki-sladki-cmoki-slani-vedno-cmoki-slastni","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/cmoki-sladki-cmoki-slani-vedno-cmoki-slastni\/","title":{"rendered":"Cmoki sladki, cmoki slani, vedno cmoki slastni"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Skoraj ni naroda, ki jih ne bi poznal. Radi jih imajo revni in bogati.<\/p>\n\n\n\n

Osnovni recept (zmes moke, vode in jajc) je dal skozi tiso\u010de izpeljank ne\u0161teto razli\u010dnih prilog ali samostojnih jedi. Stroka si o zgodovini in razvoju cmokov tudi po desetletjih raziskav \u0161e ni edina, a vsekakor jih pisni viri omenjajo \u017ee v 9. stoletju.<\/p>\n\n\n\n

Ker iz poceni sestavin lahko pripravimo nasitno in energijsko bogato jed, si brez cmokov ne moremo predstavljati \u0161tevilnih svetovnih kuhinj.<\/p>\n\n\n\n

Cmoki vedno …<\/h2>\n\n\n\n

Najbolj znana zgodba o cmokih pravi, da jih je Marco Polo prinesel v Evropo s potovanja na Kitajsko v 13. stoletju. Zgodba ne dr\u017ei, kot ne dr\u017eijo prve teorije o pripravi cmokov med razli\u010dnimi ljudstvi po svetu.<\/p>\n\n\n\n

Danes ima \u0161e najve\u010d prista\u0161ev teorija, ki najprej posku\u0161a lo\u010diti cmoke od cmokom podobnih jedi iz moke ali podobnega polnila in jajc ter \u0161ele nato i\u0161\u010de povezave med jedmi razli\u010dnih narodov. Toda najbr\u017e ne bomo nikoli vedeli, ali so sibirski pelmeni slu\u017eili kot navdih za judovske kreplahe, ali pa so Judje med svojimi \u0161tevilnimi selitvami po svetu razirili \u0161e svoje narodne jedi, med katerimi je kar nekaj vrst cmokov.<\/p>\n\n\n\n

Dejstvo je, da ves svet pozna cmoke in njihove izpeljanke, kot so polnjene testenine, blinci, pala\u010dinke, njoki in podobne dobrote, ki so praviloma namenjene v prvi vrsti pove\u010danju energijske vrednosti jedilnika preprostega (in revnega) \u010dloveka, a so se hitro zaradi svoje okusnosti priljubile tudi bolj razvajenim (in bogatej\u0161im) jedcem, ki so iz njih nemalokrat naredili vrhunsko kulinari\u010dno do\u017eivetje, za katerega je \u017ee samo za pripravo potreben ves dan. Aristotel je cmoke uvr\u0161\u010dal kar med hrano bogov.<\/p>\n\n\n\n

… in cmoki povsod<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Mediteranski narodi poznajo polnjene testenine \u017ee ve\u010d kot tiso\u010dletje. Cmoke, podobne tistim, ki so jih omenjali nekdanji perzijski kronisti, pripravljajo \u0161e dandanes v Egiptu, Siiji in Libanonu. Gre za ocvrte cmoke, polnjene z mesom, sirom ali zelenjavo. Morda so jih v sosednje de\u017eele raz\u0161irili muslimanski zavojevalci, morda bene\u0161ki trgovci, prek \u0160panije pa so na\u0161li pot v Panamo, kjer so jih domorodci preoblikovali po svoje.<\/p>\n\n\n\n

Tudi ruske piro\u0161ke in pelmeni, ki veljajo za narodne jedi, verjetno ne bi obstajali brez voja\u0161kih in trgovskih poti, saj podobne jedi \u017ee dalj \u010dasa poznajo v Mongoliji in na Kitajskem, kamor pa so najbr\u017e med 7. in 14. stoletjem pri\u0161le iz Indije.<\/p>\n\n\n\n

Za svoje jih je vzela celotna srednja in vzhodna Evropa, obo\u017eujejo jih Italijani, brez njih ne morejo niti Britanci, ki se jih seveda ponesli po celotnem ozemlju svojega nekdanjega imperija.<\/p>\n\n\n\n

Pri nas so verjetno najbolj znani sladki slivovi ali mareli\u010dni cmoki, zabeljeni s pra\u017eenimi drobtinicami.<\/p>\n\n\n\n

Podobne pripravljajo tudi na \u010ce\u0161kem, kjer so verjetno \u0161e bolj priljubljeni slani cmoki v razli\u010dnih izvedbah. Gola\u017e s cmoki (ali enim samim, v prtu skuhanim cmokom, kasneje narezanim na rezine) je jed, ki se ji ne more izogniti noben turist.<\/p>\n\n\n\n

Tudi Nemci in Avstrijci cenijo sladke in slane cmoke, posebej so priljubljeni cmoki iz krompirjevega testa (alternativa so kruhovi cmoki \u2013 iz starega kruha, namo\u010denega v vodi ali mleku).<\/p>\n\n\n\n

Poljaki svoje piro\u017eke polnijo s krompirjem, \u010debulo, mesom in za\u010dimbami (za pikantnost poskrbijo velikodu\u0161ne koli\u010dine popra), Slovaki pripravljajo majhne cmo\u010dke, podobne italijanskim njokom, Ukrajinci jih polnijo z gobami …<\/p>\n\n\n\n

\u0160e bolj pisano ponudbo najdemo v Aziji. Kitajci jih polnijo z mleto govedino, svinjino, jagnjetino, pi\u0161\u010dancem, ribami ali rakci. Ker njihova de\u017eela slovi po nadvse pestri prehrani, seveda ne ostajajo le pri mesu.<\/p>\n\n\n\n

\u010cebula, razli\u010dne stro\u010dnice, zelje in druge vrste zelenjave prav tako najdejo svoj prostor v najrazli\u010dnej\u0161ih vrstah cmokov in drugih polnjenih testeninah, ki jih du\u0161ijo, kuhajo ali cvrejo. Najve\u010dkrat kon\u010dajo v juhah, toda na voljo so tudi v vseh drugih kombinacijah.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

V sladki izvedbi so najve\u010dkrat pripravljeni iz ri\u017eeve moke in polnjeni na primer s sezamom ali z razli\u010dnimi ore\u0161ki. Kot bi to ne bilo dovolj, so jih raznesli po vsem Pacifiku, vse do Avstralije, v Evropo pa so pri\u0161li tako po kopnem prek Urala, kot po morju, \u010dez Ameriko in Atlantik. Moramo posebej omeniti, da so nekaj okusa dodale tudi druge de\u017eele, kot sta Japonska ali Indonezija?<\/p>\n\n\n\n

Nobeno presene\u010denje ni, da cmoke najdemo v ZDA, kjer so posebej na jugu med najbolj znanimi vsekakor cmoki v pi\u0161\u010dan\u010dji obari, v sladki izvedbi pa  jabol\u010dni cmoki (s celim jabolkom v testu).<\/p>\n\n\n\n

Kaj zraven cmokov?<\/h2>\n\n\n\n

Nemci bi rekli, da vsekakor svinjska pe\u010denka, kislo zelje in vr\u010dek primerno ohlajenega piva. Nizozemci jih za\u010dinijo s \u010dilijevo omako, Ukrajinci z obilo kisle smetane, Gruzijci samo potresejo s sve\u017ee mletim poprom. Italijani svoje njoke in raviole najve\u010dkrat prelivajo s paradi\u017enikovo omako, dovoljene pa so tudi razli\u010dne kombinacije z razli\u010dnimi vrstami sirov (v\u010dasih so v igri \u0161e mleti in pra\u017eeni orehi in \u0161pina\u010da).<\/p>\n\n\n\n

Japonci jih za\u010dinijo z ingverjem ali \u010debulo, Kitajci s sojino omako, \u010desnom in kisom. Ameri\u010dani svoje sladke cmoke prelivajo s karamelo, javorjevim sirupom, maslom ali cimetovo omako, Avstrijci s \u010dokoladnim prelivom in sladko smetano, na voljo so vse vrste marmelad, med in \u0161e in \u0161e.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce cmoke ali podobne tesenine polnimo, je prav tako na voljo ne\u0161teto idej. Meso, zelenjava ali sadje pa se ne skrivajo le v testu, ampak so lahko s testom kar pome\u0161ani (pomislimo le na jetrne cmo\u010dke v juhah). Pri\u0161tejmo \u0161e mo\u017enosti, ki jih dajejo razli\u010dne oblike in velikosti …<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav cmoki in cmo\u010dki ostajajo v prvi vrsti ju\u0161na zakuha, jih zaradi njihove raznovrstne uporabnosti lahko mirne du\u0161e uvrstimo med najuporabnej\u0161e jedi sploh. Za pripravo namre\u010d potrebujemo le sestavine, ki jih je mo\u010d najti v vsaki kuhinji, nekaj \u010dasa in \u0161\u010depec domi\u0161ljije. Pa dober tek!<\/p>\n\n\n\n

Osnovni recept za skutne cmoke<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/strong>Pol kilograma skute in deset velikih \u017elic zdroba zme\u0161amo. Pustimo, da se zdrob dobro prepoji, dodamo jajce, sol, po \u017eelji poper, \u017eli\u010dko nastrganega sira ali sesekjanih zeli\u0161\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Oblikujemo cmoke, ki jih skuhamo v slanem kropu. Za uspe\u0161no pripravo je klju\u010dno razmerje med skuto, zdrobom in jajci. Vaja dela mojstra, izku\u0161nje pa so na koncu bogato nagrajene.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Skoraj ni naroda, ki jih ne bi poznal. Radi jih imajo revni in bogati. Osnovni recept (zmes moke, vode in jajc) je dal skozi tiso\u010de izpeljank ne\u0161teto razli\u010dnih prilog ali samostojnih jedi. Stroka si o zgodovini in razvoju cmokov tudi po desetletjih raziskav \u0161e ni edina, a vsekakor jih pisni viri omenjajo \u017ee v 9. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-788","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/788","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=788"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/788\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":797,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/788\/revisions\/797"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=788"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}