{"id":742,"date":"2024-07-14T15:41:40","date_gmt":"2024-07-14T15:41:40","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=742"},"modified":"2024-07-14T15:45:08","modified_gmt":"2024-07-14T15:45:08","slug":"dober-zajtrk-za-dober-dan","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/kulinarika\/dober-zajtrk-za-dober-dan\/","title":{"rendered":"Dober zajtrk za dober dan"},"content":{"rendered":"\n

Pravijo, da je zajtrk najpomembnej\u0161i del dneva. Toda v preteklosti ni bilo tako.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Dokler je bil \u010dlovek predvsem nabiralec, je jedel sproti. Delno, ker \u017eivil ni mogel, niti znal shraniti za pozneje, delno zato, da mu jih ni kdo vzel. S stalnim naseljevanjem in razvojem poljedelstva je dobil mo\u017enost na\u010drtovanja obrokov.<\/p>\n\n\n\n

Kdaj, kaj in v kak\u0161nih razmakih jesti, ostajajo vpra\u0161anja, o katerih si strokovnjaki \u0161e zdale\u010d niso edini. Nekateri priporo\u010dajo vsaj tri, drugi vsaj pet enakomerno razporejenih obrokov. V nekaterih mehi\u0161kih pokrajinah je v navadi cel ducat dnevnih obrokov, ki pa so vsi po vrsti dokaj skromni.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu se sodobni znanstveniki \u0161e najbolj strinjajo, da je zajtrk, torej prvi dnevni obrok, zares najpomembnej\u0161i. Kdor torej ne spada med tiste, ki jim dopoldne di\u0161i le kavica, bo v nadaljevanju gotovo na\u0161el kaj pou\u010dnega in zanimivega.<\/p>\n\n\n\n

Angle\u0161ki zajtrk<\/h2>\n\n\n\n

Angle\u017ei pove\u010dini verjamejo, da je zajtrk glavni dnevni obrok, zato si z njim naberejo energije za ves dan, tako jim do ve\u010derje pomaga le \u0161e kak sendvi\u010d ali dva.<\/p>\n\n\n\n

Dan za\u010denjajo s skodelico pravega \u010daja z mlekom (v zadnjem \u010dasu \u010daj v mestih izpodriva kava), sledi pope\u010den kruh z maslom in marmelado, nato mle\u010dni obrok (na primer ovseni kosmi\u010di z mlekom), pa mesni, ribji ali jaj\u010dni, in na koncu posladek v obliki razli\u010dnih vrst kompotov in sadja. Med zajtrkom je ves \u010das na mizi ve\u010d vrst slanega in sladkega peciva.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Podobno mi\u0161ljenje prevzemajo tudi priseljenci iz razli\u010dnih kulturnih okolij, ki so nekdaj pripadala Britanskemu imperiju in so z Anglijo \u0161e ostala povezana. Eden poglavitnih razlogov za bogato hranilno vrednost klasi\u010dnega angle\u0161kega zajtrka je v poznem za\u010detku delovnega dne, kar pomeni dovolj \u010dasa za obilen zajtrk, med katerim prelistajo vsaj en \u010dasopis.<\/p>\n\n\n\n

Ker se tudi v na\u0161ih krajih v vse ve\u010d podjetjih delo za\u010denja ob 9. uri, nam bo verjetno filozofija angle\u0161kega zajtrka s\u010dasoma postajala vse bolj doma\u010da. Podobno velja tudi za njegovo izpeljanko brunch (iz breakfast in lunch, se pravi zajtrk in kosilo), ki je pravo zgodnje kosilo, pogosto izrabljeno za poslovni sestanek.<\/p>\n\n\n\n

Slaba stran tako obilnega obroka je v veliki obremenitvi telesa, saj prebava vsega na\u0161tetega zahteva ogromno energije.<\/p>\n\n\n\n

Angle\u0161ki kola\u010d (za 20 cm model)<\/h2>\n\n\n\n

V 100 g surovega masla penasto ume\u0161ajte tri rumenjake, 60 g sladkorja, vanilijev sladkor in \u017eli\u010dko ruma. V drugi posodi iz 60 g sladkorja in treh beljakov stepite sneg. Pripravite si \u0161e 150 g moke, presejane z zavitkom pecilnega pra\u0161ka.<\/p>\n\n\n\n

Zmesi z maslom dodajte 100 g me\u0161anice sesekljanega suhega sadja (kandirane limone, pomaran\u010de, rozine, marelice), ki ste je prej namo\u010dili v rumu.  Nato izmeni\u010dno dodajajte moko in sneg, na koncu pa \u0161e 40 g olupljenih in nasekljanih mandljev.<\/p>\n\n\n\n

V namazanem in pomokanem peka\u010du pri 175 stopinjah Celzija pecite 50-60 minut. Ohlajenega prema\u017eite z zmesjo dveh \u017elic limoninega soka in 50 g sladkorja v prahu.<\/p>\n\n\n\n

Ameri\u0161ki zajtrk<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Je izpeljanka angle\u0161kega, a \u017ee upo\u0161teva novej\u0161a dognanja strokovnjakov za prehrano, seveda pa se ozira tudi na propagandna sporo\u010dila \u0161tevilnih proizvajalcev kosmi\u010dev, mislijev in pridelovalcev mleka.<\/p>\n\n\n\n

Tako se tipi\u010den ameri\u0161ki zajtrk za\u010dne s kozarcem sadnega soka (nesladkanega!), katerega naloga je predvsem prebujanje prebavil. \u0160ele kake pol ure kasneje sledijo tak\u0161ne ali druga\u010dne \u017eitarice, pogosto z dodatkom razli\u010dnega suhega sadja in prelite z mlekom, jogurtom ali sadnim sokom.<\/p>\n\n\n\n

Tak obrok je la\u017eje prebavljiv od angle\u0161kega zajtrka, njegova slaba plat je (vsaj obi\u010dajno) v izredno visoki vsebnosti pre\u010di\u0161\u010denega sladkorja v \u017eitaricah. Tako nas niti ne \u010dudi, da povpre\u010den Ameri\u010dan zau\u017eije ve\u010d kot 60 kg sladkorja letno!<\/p>\n\n\n\n

Poleg razli\u010dnih bolezni, povezanih z debelostjo, je treba omeniti \u0161e raziskave, ki so dokazale neposredno povezanost nihanja razpolo\u017eenja z nihanjem vsebnosti insulina (tega ‘spro\u017ea’ sladkor), kar vodi v razdra\u017eljivost, agresivnost in razli\u010dne oblike depresije.<\/p>\n\n\n\n

Moj misli<\/h2>\n\n\n\n

Zme\u0161ajte 10 \u017elic p\u0161eni\u010dnih, ovsenih ali je\u010dmenovih kosmi\u010dev, \u017eli\u010dko son\u010dni\u010dnih, bu\u010dnih ali lanenih semen, dve \u017elici rozin, nasekljanih marelic ali drugega suhega sadja. Preme\u0161ajte. Preden postre\u017eete, lahko dodate \u0161e nekaj nasekljanega sve\u017eega sadja (zelo primerno je jagodi\u010dje) ali jogurta.<\/p>\n\n\n\n

Samopostre\u017eni zajtrk<\/h2>\n\n\n\n

Pri nas se je \u0161e najbolj udoma\u010dil izraz \u0161vedski zajtrk. Z njim se sre\u010damo v ve\u010dini hotelov, kjer so svojo ponudbo hrane obogatili na ra\u010dun manj\u0161ih stro\u0161kov za stre\u017ebo. Gostom so na voljo razli\u010dne vrste toplih in hladnih napitkov, ve\u010d vrst kruha, kosmi\u010dev, mislija, sirov, salam, hrenovk … Ponudba je pravzaprav odvisna le od hotelirjeve domiselnosti in seveda sredstev. Vsak gost vzame, kar mu najbolj prija, pri koli\u010dini je omejen le z lastnim tekom in odprtostjo jedilnice.<\/p>\n\n\n\n

Slovenski zajtrk<\/h2>\n\n\n\n

Zelo dolgo je bil pri slovenski kuhinji poudarek na koli\u010dini, ne na kakovosti. Le mestna gospoda in najbogatej\u0161i kmetje so si lahko privo\u0161\u010dili meso, cvrtje in bel kruh.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ve\u010dina si je hrano, bogato z beljakovinami in ma\u0161\u010dobami, privo\u0161\u010dila le ob redkih prilo\u017enostih, kot so bile poroke, veliki prazniki ali zakoli. Kljub temu so zau\u017eili vsaj tri obroke dnevno, ob delovnih dneh obi\u010dajno celo pet.<\/p>\n\n\n\n

Tipi\u010den zajtrk pastirja je bil kos kruha, po razli\u010dnih pokrajinah so prevladovale razli\u010dne vrste \u017egancev, polente ali mo\u010dnika z mlekom ali z zeljem.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ele med obema svetovnima vojnama je na\u0161tete mo\u010dnate jedi za\u010dela izpodrivati krompirjeva juha. Slovensko prebivalstvo krompirja do hude lakote leta 1817 ni imelo za \u010dlove\u0161ki prehrani primernega. Danes so prehranjevalne navade Slovencev podobne navadam ostalega razvitega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Tradicionalne slovenske vsakdanje jedi vsebujejo zelo malo ma\u0161\u010dob, zato na\u010deloma veljajo za zdrave. Glavna zamera je verjetno v dolgo\u010dasnem okusu, kar danes, ko je masla, smetane in drugih zabel (tudi manj mastnih, saj dodajanje ma\u0161\u010dobe praviloma vsako jed naredi nekoliko manj zdravo) v izobilju, ne bi smelo ve\u010d predstavljati te\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Usukani mo\u010dnik<\/h2>\n\n\n\n

Iz zmesi 200 g moke (p\u0161eni\u010dne ali p\u0161eni\u010dne in koruzne v razmeru 2 : 1) in dveh jajc oblikujte za prst debele svaljke. V vreli slani vodi jih kuhajte 10-15 minut. Zabelite z maslom.<\/p>\n\n\n\n

Alternativni zajtrk<\/h2>\n\n\n\n

\u0160tevilni strokovnjaki za prehrano i\u0161\u010dejo razloge za razli\u010dne bolezni moderne dobe v energetsko prebogatih \u017eivilih. Dr. Harvey Diamond svoje paciente pou\u010duje o teoriji naravnih telesnih ciklov. Telo naj bi tako vsak dan pribli\u017eno po osem ur porabilo za prebavo, uporabo in izlo\u010danje. Prav zadnji cikel, ki se za\u010denja zgodaj zjutraj in traja do poldne, je klju\u010den za zdravje in ga nikakor ne bi smeli motiti s te\u017eko, posebej z mastno in z beljakovinami bogato hrano.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Dr. Diamond, ki je s pravilno prehrano pomagal odpraviti zdravstvene te\u017eave tiso\u010dem, priporo\u010da za zajtrk velik kozarec soka iz sve\u017eega sadja. Nato je do poldne dovoljena le poljubna koli\u010dina sadja (ne suhega!). Tako bo telo preskrbljeno z dovolj vode, vitaminov in mineralov, ne da bi bila prebava preobremenjena. Za\u017eeljeno je razporejanje u\u017eivanja sadja na dalj\u0161e \u010dasovno obdobje, med zadnjim sade\u017eem in kosilom naj mine vsaj pol ure.<\/p>\n\n\n\n

Zaprise\u017eene mesojedce dr. Diamond izziva naj z njegovo dieto poskusijo le za \u0161tirinajst dni. Prepri\u010dan je, da se velika ve\u010dina po tem obdobju ne bo \u017eelela vrniti k starim prehranjevalnim navadam. Toda pozor – veliko sadja, posebej na te\u0161\u010de, ni primerno za vsak \u017eelodec in \u0161e posebej ne za nevajenega. Zato se tak\u0161nega na\u010dina prehrane vedno lotevamo postopno.<\/p>\n\n\n\n

Slastna sadna solata<\/h2>\n\n\n\n

Zme\u0161ajte po dve olupljeni in narezani jabolki, pomaran\u010di, banani in kivija. Potresite s \u0161\u010depcem cimeta, prelijte s pol skodelice sve\u017eega pomaran\u010dnega soka in preme\u0161ajte.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pravijo, da je zajtrk najpomembnej\u0161i del dneva. Toda v preteklosti ni bilo tako. Dokler je bil \u010dlovek predvsem nabiralec, je jedel sproti. Delno, ker \u017eivil ni mogel, niti znal shraniti za pozneje, delno zato, da mu jih ni kdo vzel. S stalnim naseljevanjem in razvojem poljedelstva je dobil mo\u017enost na\u010drtovanja obrokov. Kdaj, kaj in v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":17,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-742","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/742","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=742"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/742\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":751,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/742\/revisions\/751"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/17"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=742"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}