{"id":508,"date":"2024-07-14T00:58:52","date_gmt":"2024-07-14T00:58:52","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=508"},"modified":"2024-07-14T01:24:21","modified_gmt":"2024-07-14T01:24:21","slug":"svila-se-vraca-v-velikem-slogu","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/lepota\/svila-se-vraca-v-velikem-slogu\/","title":{"rendered":"Svila se vra\u010da v velikem slogu"},"content":{"rendered":"\n
\n

<\/p>\n“Svila je jutranji svit, ki ga z roso spirajo z drevesnih listov.”
Plinij<\/cite><\/blockquote>\n\n\n\n

Skrivnost svile je ena najbolj skrbno \u010duvanih v zgodovini \u010dlove\u0161tva. To plemenito tkanino poznamo \u017ee tiso\u010dletja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Najstarej\u0161e arheolo\u0161ke najdbe, povezane s pridelavo svile segajo v leto 3000 pr. n. \u0161t., a zapisi trdijo, da je gojenje sviloprejk in izdelava tkanine iz njihovih zapredkov vsaj tri tiso\u010dletja starej\u0161e.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav svila \u017ee davno ni ve\u010d posebnost daljnjega Vzhoda, se je \u0161e vedno dr\u017ei pridih neznanega in magi\u010dnega. Kdor i\u0161\u010de material, ki je vedno v modi, s svilo ne more zgre\u0161iti.<\/p>\n\n\n\n

Boginja svile<\/h2>\n\n\n\n

Tako nekateri stari zapisi imenujejo Hi Ling \u0160i (Xi Ling Shi), soprogo Rumenega cesarja, ki je vladal Kitajski pred petimi tiso\u010dletji.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je verjeti Konfuciju, ji je nekega jutra z murve, pod katero je sedela, v skodelico \u010daja padla sviloprejka. Radovedna cesarica je opazila, da se z zapredka odvija dolga in pravilna nit. Na drevesu so na\u0161li \u0161e polno enakih \u017eivalic. Gojenje sviloprejk in izum statev sta bila logi\u010dni posledici.<\/p>\n\n\n\n

V 3. stoletju pr. n. \u0161t. so na Kitajskem obstajale \u017ee prave tovarne svile, ki so jo izva\u017eali po vsej Aziji. Njena cena je bila enaka ceni zlata. Vendar skrivnosti proizvodnje niso mogli zadr\u017eati.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/strong>Prvi so jo razkrili Korejci, saj so svilo k njim prinesli kitajski priseljenci, v 5. stoletju je v pri\u010deski zaljubljene kitajske princese v obliki sviloprejkinih jaj\u010dec \u017ee pripotovala do Kavkaza, sto let kasneje pa sta dva meniha v bambusovih palicah prinesla jaj\u010deca in murvino seme \u0161e Rimljanom. Podvig, ki ga je naro\u010dil cesar Justin, velja za prvi primer industrijskega vohunstva.<\/p>\n\n\n\n

\u0160iritev<\/h2>\n\n\n\n

Arabci so z osvojitvijo Perzije dobili v last \u0161tevilne obrate za pridelavo in obdelavo svile. Raz\u0161irili so jo \u0161e v Afriko, na Sicilijo in v \u0160panijo. Kri\u017earske vojne, mongolski vpadi in potovanja Marca Pola so priljubljenost svile \u0161e pove\u010dali. V 15. in 16. stoletju je bil svetovna (vsaj Evropejci trdijo tako) prestolnica svile Lyon. Preganjani hugenoti so znanje iz Francije raznesli v \u0160vico, Nem\u010dijo in Anglijo.<\/p>\n\n\n\n

Jacquardov izum preluknjanih kartic za statve je pomenil revolucijo v industriji. Zahvaljujo\u010d njemu in kasnej\u0161im tehni\u010dnim izbolj\u0161avam, je Evropa dokon\u010dno pustila za seboj domovino svile Kitajsko, kjer danes sicer \u0161e vedno pridelajo najve\u010d surove svile, a zaradi zastarele mehanizacije ne morejo tekmovati z naprednej\u0161imi tovarnami v Italiji in Franciji.<\/p>\n\n\n\n

Od jaj\u010deca do metulja<\/h2>\n\n\n\n

Gojenje sviloprejk se v zadnjih petih tiso\u010dletjih ni kaj prida spremenilo. Goseni\u010darji in goseni\u010darke skrbijo za gosenice, ki se zle\u017eejo iz sviloprejkinih (Bombyx mori) jaj\u010dec. \u010ceprav je znanih ve\u010d vrst sviloprejk, se za pridelavo svile uporablja zgolj eno, ki pri zabubljenju tvori najpravilnej\u0161o in naj\u010dvrstej\u0161o nit. Sviloprejka je sicer metulj, vendar je prav Bombyx mori s kri\u017eanjem izgubil tako vid, kot sposobnost letenja in je v razvoju povsem odvisen od \u010dloveka.<\/p>\n\n\n\n

Sive po\u017ere\u0161ne gosenice se hranijo trideset dni trikrat dnevno. To pomeni neprestano prina\u0161anje (prvi\u010d okrog treh zjutraj) sve\u017eih murvinih listov v ko\u0161u in neprestano razporejanje gosenic, da bi do zabubljenja vse dosegle \u010dim bolj enake dimenzije. \u010ceprav naporno, je tak\u0161no delo vsaj ekolo\u0161ko nesporno, saj ostanke murvinih listov po\u017ere \u017eivina, samce in samice, ki so svojo reprodukcijsko vlogo \u017ee odigrali, pa perutnina.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Gosenice uspevajo le v suhih in toplih prostorih. Ne prenesejo hrupa, prepiha ali mo\u010dnih vonjev, kot je na primer vonj po ribah ali znoju. Njihovi \u017eelodci zasedajo ve\u010dino kot prst dolga telesa. Jedo samo sve\u017ee murvino listje. Za silo lahko kmetje pogoljufajo s \u0161kropljenjem manj so\u010dnih listov, a na\u010deloma imajo za gojenje le dvakrat po 30 dni (spomladi in jeseni), ko so murve najbolj ko\u0161ate.<\/p>\n\n\n\n

Po mesecu se gosenice zabubijo, za kar jih je treba preseliti na slamo. Skozi usta izlo\u010dijo svileno nitko, okrog katere se ve\u010d dni vrtijo, dokler se zapredek ne spremeni v trden varovalni ovoj, pod katerim se gosenica spremeni v metulja. Toda ta ne bo nikdar razprl kril, saj \u017ee veliko prej ovoje bub izsu\u0161ijo ob pe\u010deh.<\/p>\n\n\n\n

 Svila v \u0161tevilkah<\/h2>\n\n\n\n