{"id":491,"date":"2024-07-14T00:55:48","date_gmt":"2024-07-14T00:55:48","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=491"},"modified":"2024-07-14T01:24:42","modified_gmt":"2024-07-14T01:24:42","slug":"zgodovina-cevljev","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/lepota\/zgodovina-cevljev\/","title":{"rendered":"Zgodovina \u010devljev"},"content":{"rendered":"\n

Kako pomembni so \u010devlji in druga obuvala, dokazuje njihova vloga v ljudskem pripovedni\u0161tvu.  Le kdo \u0161e ni sli\u0161al za Sedemmiljske \u0161kornje, Pepelko ali Obutega ma\u010dka?<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Kdo bi se \u0161e spomnil filipinskega diktatorja Marcosa, \u010de njegova \u017eena Imelda ne bi bila tako strastna zbiralka \u010devljev? Ali Carrie Bradshaw, glavna junakinja nanizanke Seks v mestu, ne nadaljuje njene tradicije?<\/p>\n\n\n\n

Brez muje se \u0161e \u010develj …<\/h2>\n\n\n\n

\u0160tevilni dokazi pri\u010dajo, da so bila obuvala med prvimi izdelki pra\u010dloveka. Za\u0161\u010dita pred mrazom, vlago in kamenjem je bila pri neprestanem iskanju hrane \u0161e kako pomembna.<\/p>\n\n\n\n

Prvi \u010devlji so bili verjetno deli rastlinja in kmalu za tem krpe surove ko\u017ee, s katerimi so ovijali stopala. Seveda se ostanki tak\u0161nih obuval niso ohranili. Dejstvo pa je, da obutev omenjajo najstarej\u0161i zapisi vseh civilizacij na vseh celinah.<\/p>\n\n\n\n

Najstarej\u0161e ohranjene \u010devlje so odkrili v egip\u010danskih piramidah. To so sandali z osnovo iz papirusovega listja, ki \u017ee ka\u017eejo precej\u0161njo spretnost izdelovalcev. Prav kmalu so obutev vladarjev za\u010deli krasiti z umetelnimi podalj\u0161ki, predhodniki dana\u0161njih \u0161pi\u010dakov.<\/p>\n\n\n\n

Sandali so \u0161e vedno najpogostej\u0161i tip \u010devljev v mnogih de\u017eelah s toplim podnebjem. Rimljani so v sandalih osvojili ve\u010dino takrat znanega sveta, pa \u010deprav so jih morali na nekaterih podro\u010djih prilagoditi tamkaj\u0161njemu vremenu.<\/p>\n\n\n\n

V hladnej\u0161ih podro\u010djih so se nosili mokasini, ki so prav tako priljubljeni \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Genialna ideja ni dovolj<\/h2>\n\n\n\n

Mario Moretti Polegato je biv\u0161i italijanski trgovec z vinom, ki je od o\u010deta nasledil donosen in ute\u010den posel, a na pravo zlato jamo naletel, kjer je sploh ni iskal. Naveli\u010dan peko\u010dih podplatov po vsakdanjem rekreativnem teku je v podplate svojih \u010devlje naredil luknjice. Tak\u0161no obuvalo se je zares izkazalo za nogam prijaznej\u0161e, posebej ko je dodal \u0161e membrano, ki je dovolila odvajanje toplote iz \u010devlja, vanj pa ni prepu\u0161\u010dala vode.<\/p>\n\n\n\n

NASA je bila nad izumom navdu\u0161ena in ga \u017ee dolgo uporablja pri svojih oblekah, proizvajalci \u010devljev pa se za odkup patenta niso odlo\u010dili. Polegato je zato sklenil ustanoviti lastno podjetje za proizvodnjo \u010devljev (Geox), ki je v pi\u010dlih sedmih letih pri\u0161lo med deset najve\u010djih proizvajalcev na svetu!<\/p>\n\n\n\n

\u010cevlji kot privilegij mogo\u010dnikov<\/h2>\n\n\n\n

Rimski cesar Avrelij je \u017ee dve stoletji pred na\u0161im \u0161tetjem oznanil, da lahko le on in njegovi nasledniki nosijo rde\u010de sandale.<\/p>\n\n\n\n

S\u010dasoma so se obuvala bogatih in revnih vse bolj razlikovala, posebej po pojavu \u010devljev s podalj\u0161ano konico, tako imenovanih \u0161korpijonovih repov. Pravilo je bilo preprosto: vi\u0161ji dru\u017ebeni status je pomenil dalj\u0161o \u0161pico.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Podobno torej, kot v Egiptu. Pri tem so tako pretiravali, da so morale oblasti \u0161pi\u010dake prepovedati, saj je zaradi njihove okornosti prihajalo do hudih prometnih zme\u0161njav. Nek britanski zakon je tako na primer omejil dovoljeno dol\u017eino \u010devlja na samo (!) 64 cm.<\/p>\n\n\n\n

Okrasje iz vezenja ali iz poldragih kamnov je bilo seveda nekaj obi\u010dajnega. Obi\u010dajna je bila tudi nesnaga na ulicah, saj srednjeve\u0161ka mesta praviloma niso imela kanalizacije. Visoke pete so bile sprva nuja, kasneje so, kot pred njimi \u0161pice, postale statusni simbol. Rodile so se menda v Benetkah.<\/p>\n\n\n\n

Sprva rezervirane za plemi\u010de mo\u0161kega spola so med 14. in 16. stoletjem zrasle za neverjetnih 50 cm! Rekorderke so bile verjetno Florentinke s 60 cm visokimi petami, ki so bile seveda v tak\u0161ni obutvi povsem nebogljene. Brez pomo\u010di na svojih ‘hoduljah’ skoraj niso mogle hoditi, pogosto so padale in nasploh some\u0161\u010danom povzro\u010dale kup nev\u0161e\u010dnosti. Spet se je morala vme\u0161ati oblast in tak\u0161no pretiravanje prepovedati.<\/p>\n\n\n\n

Modna obutev<\/h2>\n\n\n\n

Ludvik XIV. ni bil znan le po \u017eivahnem politi\u010dnem in zasebnem \u017eivljenju. Njegove razko\u0161ne zabave so pogosto uvajale nove modne zapovedi. Ena izmed novosti so bili \u010devlji z debelimi podplati, podobni tistim, ki so bili pri nas moderni malo pred prelomom tiso\u010dletja.<\/p>\n\n\n\n

Izum zaponke se je sprva zaradi prakti\u010dnosti priljubil mo\u0161kim, a so ga zaradi lepote skoraj enako hitro sprejele \u017eenske. Pred zaponkami so \u010devlje zavezovali skoraj izklju\u010dno z vrvicami ali s trakci.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ele v 19. stoletju so mo\u0161ki \u010devlji za\u010deli dajati izrazito prednost prakti\u010dnosti pred lepoto. Medtem, ko so si \u017eenske zalj\u0161ale obuvala z veri\u017eicami, ki so v\u010dasih celo povezovale oba \u010devlja po vzoru zapornikov, so se mo\u0161ki zni\u017eali do znosne vi\u0161ine in postali umirjenih barv. Takrat enkrat sta oba spola navdu\u0161eno sprejela \u0161e eno vrsto vrsto obuvala: \u0161kornje. Z njimi je pri\u0161la v modo ko\u017ea ku\u0161\u010darjev.<\/p>\n\n\n\n

Industrijska revolucija in \u010devlji<\/h2>\n\n\n\n

Do sredine 19. stoletja se \u010devljarji niso pretirano ubadali z razliko med levo in desno nogo. \u010cevlja so naredili enaka in lastnikova naloga je bila, da ju shodi tako, da bo prav. Obi\u010dajno mu je to uspelo le malo preden je obutev razpadla.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1846 je Elias Howe izdelal \u0161ivalni stroj, dvanajst let kasneje pa je Lyman R. Blake izumil napravo za \u0161ivanje podplata na zgornji del \u010devlja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Njegov izum je odkupil Gordon McKay, ki ga je \u0161e izbolj\u0161al in ga za\u010del ponujati \u010devljarjem. \u010ceprav je ravno takrat zaradi dr\u017eavljanske vojne primanjkovalo \u010devljarjev in \u010devljev, izbolj\u0161ave v izdelavi niso sprejeli z navdu\u0161enjem. Stroja nih\u010de ni hotel kupiti.<\/p>\n\n\n\n

Podjetni McKey se je tako domislil, da bi napravo, katere izdelava ga je stala celo premo\u017eenje, dal v najem. \u010cevljarjem je obljubil, da bodo z izumom prihranili precej denarja, kot nadomestilo za uporabo pa je zahteval le del\u010dek tako pridobljenega zaslu\u017eka. Tokrat so ponudbo sprejeli.<\/p>\n\n\n\n

Ker so se stroji kvarili, taki pa niso prina\u0161ali denarja, jih je \u0161e izbolj\u0161eval. Uporaba in popravila so postajala vse enostavnej\u0161a. Tako so nastali temelji \u0161e danes uporabljanega sistema, ko si izdelovalec in uporabnik stroja razdelita tveganje in dobi\u010dek.<\/p>\n\n\n\n

\u010cevlji danes<\/h2>\n\n\n\n

V 20. stoletju je postala proizvodnja \u010devljev \u017ee povsem avtomatizirana. Izdelovalci so se lahko bolj posvetili zasnovi novih modelov in rezultate lahko vidimo v vsakodnevnem \u017eivljenju. Obuvala so na voljo v najrazli\u010dnej\u0161ih barvah in oblikah, izdelujejo jih iz ne\u0161tetih kombinacij naravnih in umetnih materialov, modne zapovedi se menjajo tako hitro, da jih niti kreatorji sami ne dohajajo ve\u010d …<\/p>\n\n\n\n

Kaj vse nam bo \u0161e prinesla prihodnost, lahko le ugibamo, a z gotovostjo lahko re\u010demo, da bomo tja prispeli – v dobrih \u010devljih.<\/p>\n\n\n\n

\u010cevlji za lepe noge in globok \u017eep<\/h2>\n\n\n\n

Znani oblikovalec Stuart Weitzman je porabil celo leto za izdelavo najdra\u017ejega para sandalov na svetu. Izdelani so iz platine z ve\u010d tiso\u010dletij staro tehnologijo, kakr\u0161no so za faraone uporabljali \u017ee stari Egip\u010dani. Okra\u0161eni so z diamanti, od katerih imata najte\u017eja po pet karatov.<\/p>\n\n\n\n

Izklicna cena je bila milijon dolarjev. Kdor spada med tiste, ki verjamejo, da se pri obutvi ne var\u010duje, se naj le pozanima, ali je omenjeni par \u010devljev \u0161e naprodaj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako pomembni so \u010devlji in druga obuvala, dokazuje njihova vloga v ljudskem pripovedni\u0161tvu.  Le kdo \u0161e ni sli\u0161al za Sedemmiljske \u0161kornje, Pepelko ali Obutega ma\u010dka? Kdo bi se \u0161e spomnil filipinskega diktatorja Marcosa, \u010de njegova \u017eena Imelda ne bi bila tako strastna zbiralka \u010devljev? Ali Carrie Bradshaw, glavna junakinja nanizanke Seks v mestu, ne nadaljuje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-491","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/491","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=491"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/491\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":546,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/491\/revisions\/546"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=491"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}