{"id":428,"date":"2024-07-13T23:41:47","date_gmt":"2024-07-13T23:41:47","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=428"},"modified":"2024-07-13T23:59:39","modified_gmt":"2024-07-13T23:59:39","slug":"avtizem","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/zdravje\/avtizem\/","title":{"rendered":"Avtizem: bolezen, motnja, ali le posebnost?"},"content":{"rendered":"\n

Beseda avtizem ozna\u010duje skupino povezanih motenj v razvoju mo\u017eganov. Ker se zunanji znaki zelo razlikujejo, je morda primernej\u0161i izraz: motnje avtisti\u010dnega spektra.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Kratka zgodovina avtizma<\/h2>\n\n\n\n

Beseda izhaja iz gr\u0161ke autos<\/em>, ki pomeni sam in se nana\u0161a na osebo, ki je zaradi svojih posebnosti v razvoju izklju\u010dena iz dru\u017ebe. Prvi\u010d jo je uporabil \u0161vicarski psihiater Eugen Bleurel leta 1911, vendar je z avtizmom ozna\u010dil skupino simptomov, ki jih danes uv\u0161\u010damo k shizofreniji.<\/p>\n\n\n\n

Dobrih trideset let kasneje so za\u010deli z avtizmom opisovati motnje, zna\u010dilne za otroke z zaostjanjem v razvoju. Pribli\u017eno hkrati sta avtizem opisala Leo Kanner in Hans Asperger (slednji je tudi sam imel Aspergerjev sindrom<\/a>). Dejansko je \u0161lo za dve sorodni, a razli\u010dni stanji, ki so ju \u0161e desetletja me\u0161ali z razli\u010dimi oblikami shizofrenije.<\/p>\n\n\n\n

Danes sta avtizem in Aspergerjev sindrom najbolje opisani, a le dve dve izmed motenj avtisti\u010dnega spektra, kamor v grobem spada \u0161e pervazivna razvojna motnja, znotraj katere pa je spet natan\u010dneje definiranih ve\u010d stanj.<\/p>\n\n\n\n

Tako sem spadata \u0161e Rettov sindrom in otro\u0161ka dezintegrativna motnja, stroka pa nenehno posku\u0161a izbolj\u0161ati definicije, ker s tem seveda izbolj\u0161uje mo\u017enosti za pomo\u010d osebam z na\u0161tetimi motnjami.<\/p>\n\n\n\n

Vzroki<\/h2>\n\n\n\n

Znanost \u017ee dolgo posku\u0161a odkriti, kaj povzro\u010da avtizem, a za tako kompleksno motnjo verjetno niti ne moremo najti preprostega odgovora. \u010ce so pred pol stoletja za vzrok avtizma veljale \u010dustveno hladne matere, je danes \u0161e najverjetnej\u0161a zmes dednih faktorjev z vplivi iz okolja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Nesporno dejstvo je, da so bo otrok z avtizmom z veliko ve\u010djo verjetnostjo rodil v dru\u017eini, kjer so \u017ee ugotovljeni primeri avtizma. \u017dal \u0161e ni\u010d ne ka\u017ee, da bi za to stanje lahko okrivili prav dolo\u010deno skupino genov. Prav tako je o\u010ditno ve\u010d avtizma v okolju z vi\u0161jo vsebnostjo te\u017ekih kovin (zastrupitev z \u017eivim srebrom ima \u0161tevilne skupne simptome z avtizmom), pesticidov in drugih zdravju nevarnih snovi, a povsem jasne povezave s prav dolo\u010deno snovjo ni.<\/p>\n\n\n\n

Nekateri verjemejo v teorijo o cepivih, drugi o virusih, ki povzro\u010dajo avtizem, a tega ni potrdila nobena znanstvena \u0161tudija.<\/p>\n\n\n\n

Avtizem: znaki, oz. simptomi<\/h2>\n\n\n\n

V uporabi je ve\u010d testov za ugotavljanje avtizma. Ker gre za \u0161irok spekter motenj, se med seboj razlikujejo tako testi, kot interpretacije rezultatov. V splo\u0161nem velja, da je test primerno orodje za sum na avtizem.<\/p>\n\n\n\n

Za postavljanje diagnoze je potrebno ve\u010d pregledov pri specialistih, ki se \u0161ele po primerjavi svojih ugotovitev odlo\u010dijo, ali dolo\u010deno stanje spada v spekter avtisti\u010dnih motenj in predlagajo program pomo\u010di, \u010de je ta potrebna.<\/p>\n\n\n\n

Zdravljenje avtizma je v zadnjih deseletjih mo\u010dno napredovalo. \u010ce so v \u0161estdesetih in sedemdesetih letih \u0161e prisegali na elektro\u0161oke, kaznovanje neprimernega in nesprejemljivega obna\u0161anja z bole\u010dino in \u0161e posebej na uporabo psihoakitivnih zdravil (tudi razvpiti LSD), sodobna znanost daje poudarek predvsem celostnemu pristopu. Avtist<\/a> bo na svoje stanje pozitivno vplival tako z bolj kakovostno prehrano in redno telovadbo, kot s posebnimi psihosocialnimi vajami.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav avtizem v mnogih de\u017eelah ozna\u010dujejo kot motnjo ali stanje in ne kot bolezen, se o ozdravljivosti niti ne moremo pogovarjati. Vseeno je dobro vedeti, da mnogi otroci z avtizmom ob primerni podpori odrasejo v samostojne in odgovorne osebnosti, ki si lahko ustvarijo dru\u017eine in so uspe\u0161ni v svojih poklicih. Zapomnimo si: avtizem velja prepoznati \u010dim prej in nato poiskati primerno strokovno pomo\u010d!<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Beseda avtizem ozna\u010duje skupino povezanih motenj v razvoju mo\u017eganov. Ker se zunanji znaki zelo razlikujejo, je morda primernej\u0161i izraz: motnje avtisti\u010dnega spektra. Kratka zgodovina avtizma Beseda izhaja iz gr\u0161ke autos, ki pomeni sam in se nana\u0161a na osebo, ki je zaradi svojih posebnosti v razvoju izklju\u010dena iz dru\u017ebe. Prvi\u010d jo je uporabil \u0161vicarski psihiater Eugen […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":21,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-428","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/428","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=428"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/428\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":436,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/428\/revisions\/436"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=428"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}