{"id":388,"date":"2024-07-13T23:29:52","date_gmt":"2024-07-13T23:29:52","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=388"},"modified":"2024-07-14T01:27:57","modified_gmt":"2024-07-14T01:27:57","slug":"vse-kar-bi-radi-vedeli-o-savni","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/zdravje\/vse-kar-bi-radi-vedeli-o-savni\/","title":{"rendered":"Vse, kar bi radi vedeli o savni"},"content":{"rendered":"\n

Savna je gotovo najbolj znana finska beseda. V tej mali skandinavski dr\u017eavi so s savnanjem naravnost obsedeni.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Po uradnih podatkih imajo Finci ve\u010d kot eno savno na tri prebivalce, torej celo ve\u010d kot avtomobilov. \u010ceprav ne veljajo za njene izumitelje, so savno prav na Finskem pripeljali do popolnosti.<\/p>\n\n\n\n

Tam tudi vsako leto priredijo svetovno prvenstvo v vztrajnostnem sedenju v savni. \u010ceprav je konkurenca mednarodna, so zmage rezervirane za Fince.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj savna<\/h2>\n\n\n\n

Savna ima \u0161tevilne u\u010dinke na zdravje. Je izvrstna metoda za \u010di\u0161\u010denje ko\u017ee, saj vro\u010dina in para odpirata zama\u0161ene pore, kasnej\u0161e tu\u0161iranje (ali valjanje po snegu, odvisno od okusa) pa jih o\u010disti in osve\u017ei.<\/p>\n\n\n\n

Z znojenjem se iz telesa izlo\u010dajo strupi in organizem se lahko hitreje obnavlja. \u010ce dodamo \u0161e masa\u017eo ali drgnjenje z brezovimi vejami, je savna kozmeti\u010dni salon v malem.<\/p>\n\n\n\n

Vsi, ki se ukvarjajo s \u0161portom ali te\u017ejimi fizi\u010dnimi deli, dobro vedo, kako blagodejen je u\u010dinek savne na razbolele mi\u0161ice. Pomemben je tudi njen pomirjujo\u010di u\u010dinek. Ob\u010dutek po dobri savni je podoben kot po nekaj prete\u010denih kilometrih teka, saj se v obeh primerih spro\u0161\u010dajo beta endorfini in norepinefrini.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu savnanje nima le svetlih plati. Napor, ki ga zahteva vro\u010dina, predstavlja tveganje predvsem za starej\u0161e osebe in sr\u010dne bolnike. Na splo\u0161no je savna primerna le za zdrave ljudi. Poleg tega je treba zelo paziti na dehidracijo, ki je pri obilnem znojenju seveda logi\u010dna.<\/p>\n\n\n\n

Zanimiva \u0161tudija je pokazala, da se je \u0161olski uspeh \u0161tudentov, ki so se dan pred izpitom spro\u0161\u010dali v savni, opazno poslab\u0161al glede na kontrolno skupino, ki v savno ni \u0161la. Njihove intelektualne sposobnosti so se izena\u010dile \u0161ele tri dni kasneje! Zato je treba \u017ee med savnanjem obvezno spiti vsaj pol litra teko\u010dine, po njej pa seveda tudi.<\/p>\n\n\n\n

Najprej savna \u2026<\/h2>\n\n\n\n

\u017divljenje na Finskem se je stoletja vrtelo okrog savne. Tu so \u017eenske rojevale vse do konca druge svetovne vojne, saj je bila posebej na pode\u017eelju, naj\u010distej\u0161i prostor v hi\u0161i. Zdravniki so v savnah zdravili svoje paciente, pogrebci umivali mrli\u010de, mo\u017eje so si po napornem dnevu nabirali novih mo\u010di in delali na\u010drte za prihodnost.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Slavni finski predsednik Urho Kekkonen je v savni sklepal pomembne politi\u010dne dogovore, pri tem pa spravil v zadego ve\u010d kot enega veleposlanika, saj marsikateri ni prav dobro vedel, kaj naj po\u010dne, ko ga je predsednik povabil v savno in se za\u010del sla\u010diti. Seveda do golega, saj savna ni prostor za kravate in podobne spone moderne civilizacije!<\/p>\n\n\n\n

Marsikateri Finec je svoje samostojno \u017eivljenje za\u010del z gradnjo savne. Ko je bila ta dokon\u010dana (in preizku\u0161ena), se je \u0161ele lotil gradnje hi\u0161e. Sprva so jih gradili poleg savne, nato malo stran. Zaradi intenzivnega kurjenja so bili namre\u010d v\u010dasih v savnah po\u017eari kar pogosti.<\/p>\n\n\n\n

Savne povsod po svetu<\/h2>\n\n\n\n

Savne so na Finskem znane ve\u010d kot tiso\u010dletje, a prvi dokazi o njihovem obstoju segajo \u0161e dodatna tri ali \u0161tiri tiso\u010dletja v zgodovino. Arheolo\u0161ke najdbe pri\u010dajo o izkopanih jamah, v katerih so zakurili in jih prekrili z vejami, da se je ustvaril zadimljen prostor, podoben stari (po mnenju mnogih najbolj\u0161i) izvedbi finske dimne savne.<\/p>\n\n\n\n

Savne so v razli\u010dnih izpeljankah poznali Rimljani, Turki in Kelti. Indijanski inipi, mehi\u0161ki temaskal, japonski furo in ruska banja dokazujejo, da je \u010dlove\u0161tvo dobrodejne lastnosti savne cenilo \u017ee do nekdaj in povsod. Osnove so enake, razlike so le v podrobnostih.<\/p>\n\n\n\n

Kako se savnati<\/h2>\n\n\n\n

Finska savna je majhen prostor, oblo\u017een z lesom, saj je to edini naravni material, ki se ob mo\u010dnem kurjenju (toploto oddajajo segreti kamni) ne segreje do nevzdr\u017enosti.<\/p>\n\n\n\n

Oprema je \u0161partanska. Vedro vode, iz katere ob zlivanju na kamne nastaja para, nekaj brezovih vej za ne\u017eno otepanje (ne bi\u010danje!) telesa in klopi, ki so ve\u010d kot meter nad tlemi, da se tisti, ki pride v savno, lahko usede bli\u017ee stropu, kjer se zbira vro\u010d zrak. Temperatura v savni obi\u010dajno prese\u017ee 80 stopinj Celzija in se pribli\u017euje stotici!<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Finci med savnanjem zelo radi spijejo kako pivo, \u0161e bolj zdravi pa so gotovo sadni sokovi in navadna voda. Obna\u0161anje v savni naj bi bilo podobno obna\u0161anju v cerkvi. Torej brez klepetanja, posebej je prepovedano preklinjanje, vpitje, opravljanje in seveda spu\u0161\u010danje vetrov \u2026<\/p>\n\n\n\n

Od obla\u010dil je dovoljena le brisa\u010da, a le za sedenje. Finci o obna\u0161anju v savni pou\u010dijo \u017ee majhne otroke. Neko\u010d so se savnali najprej mo\u0161ki in nato \u017eenske, kasneje pa so za\u010deli graditi savne, kjer so se lahko (lo\u010deno) savnali oboji hkrati.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ele v zadnjih desetletjih postajajo obi\u010dajne savne, kjer posedajo skupaj predstavniki obeh spolov, misel na spolnost pa naj bi ostala zunaj zidov.<\/p>\n\n\n\n

Razlike med savnami<\/h2>\n\n\n\n

Poleg finske je najbolj znana tur\u0161ka savna, imenovana hammam. Lo\u010di se predvsem po ni\u017eji temperaturi v prostoru, saj se ta vrti le okrog 50 stopinj Celzija, logi\u010dna posledica pa je seveda bistveno vi\u0161ja relativna vlaga, ki se lahko v tur\u0161ki savni zelo pribli\u017ea stotim odstotkom.<\/p>\n\n\n\n

Tudi tu je pospe\u0161en obtok krvi poglavitni zdravstveni dejavnik, zaradi visoke vlage pa ne gre zanemariti dobrodejnih u\u010dinkov na ljudi, ki imajo te\u017eave z dihali. Tur\u0161ka savna lahko olaj\u0161a te\u017eave kroni\u010dnih bolnikov z astmo ali bronhitisom, jasno pa je, da tudi vanjo bolniki z vro\u010dino in obolenji, ki obremenjujejo srce, ne bi smeli zahajati.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\u010ce se v finski savni obtok v ko\u017ei spodbuja z brezovimi vejami, ima v tur\u0161ki enako vlogo sol. Ker sol nima tako prijetnega vonja, je v tur\u0161ki savni pogosta uporaba razli\u010dnih eteri\u010dnih olj, na katera prisega v zadnjem \u010dasu tako priljubljena aromaterapija.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Posebni pomen savne v Tur\u010diji dokazuje dejstvo, da je bil to stoletja edini prostor, kjer so se lahko zbirale \u017eenske in se v njem pogovarjale brez nadzora mo\u0161kih.<\/p>\n\n\n\n

Ruska banja je lahko podobna finski ali tur\u0161ki savni, saj so Rusi dobivali ideje tako na severu kot na jugu. Tako lo\u010dimo \u010drno banjo (izpeljanka finske savne) in belo banjo (za razliko od \u010drne je zidana).<\/p>\n\n\n\n

Ker so Rusi banje radi uporabljali, za gradnjo (in celo kurjavo) pa jim je pogosto manjkalo sredstev, je za tak\u0161no izvedbo savne zna\u010dilna ni\u017eja povpre\u010dna temperatura. To pomeni, da je v prostoru ve\u010d pare in od tod izhaja pri nas znani izraz parna kopel, ki pa ni pravilen.<\/p>\n\n\n\n

Naj bo \u017ee kakorkoli, besedilo o savnah bomo najlep\u0161e zaklju\u010dili prav z rusko modrostjo: na voljo naj bo veliko savn, kjer se bomo lahko dru\u017eili, a ne preve\u010d, saj se bomo potem nehali obiskovati in bomo spet osamljeni.<\/p>\n\n\n\n

\u00a9 Wikimedia Commons<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u00a9 Wikimedia Commons<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u00a9 Wikimedia Commons<\/a><\/em>
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Savna je gotovo najbolj znana finska beseda. V tej mali skandinavski dr\u017eavi so s savnanjem naravnost obsedeni. Po uradnih podatkih imajo Finci ve\u010d kot eno savno na tri prebivalce, torej celo ve\u010d kot avtomobilov. \u010ceprav ne veljajo za njene izumitelje, so savno prav na Finskem pripeljali do popolnosti. Tam tudi vsako leto priredijo svetovno prvenstvo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":21,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-388","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/388","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=388"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/388\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":551,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/388\/revisions\/551"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=388"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}