{"id":222,"date":"2024-07-13T10:11:23","date_gmt":"2024-07-13T10:11:23","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=222"},"modified":"2024-07-14T01:28:48","modified_gmt":"2024-07-14T01:28:48","slug":"vlaknine-jih-dovolj-poznamo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/zdravje\/vlaknine-jih-dovolj-poznamo\/","title":{"rendered":"Vlaknine, jih dovolj poznamo?"},"content":{"rendered":"\n

V zadnjih desetljetjih veliko pozornosti posve\u010damo zdravi prehrani. Posebej so v ospredju vitamini in minerali.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Precej manj prahu pa dvigajo vlaknine, ki so prav tako nepogre\u0161ljiv del zdrave prehrane. Splo\u0161no znano je sicer, da dobrodejno vplivajo na prebavo, toda vloga vlaknin je ve\u010dja. Bistveno ve\u010dja.<\/p>\n\n\n\n

Po krivici prezrte vlaknine<\/h2>\n\n\n\n

Na\u0161a prebava se za\u010dne v ustih in nato poteka skozi celotno telo do kon\u010dnega izlo\u010danja odpadnih snovi. Takoj lahko sklepamo, da je poleg vsebnosti hranil pomembno tudi, kako se zau\u017eita hrana premika.<\/p>\n\n\n\n

Glavnina prebave se zgodi v \u010drevesju, kjer kaj hitro pride do zastojev, ranic ali drugih te\u017eav. \u017de dolgo je znano, da \u2018promet\u2019 skozi prebavila poteka precej bolj gladko, \u010de se dovolj gibljemo in zau\u017eijemo dovolj teko\u010dine in vlaknin.<\/p>\n\n\n\n

Kaj pa vlaknine sploh so? S to besedo poimenujemo kar pestro dru\u017eino snovi, ki so lahko sestavljene iz vlaken, lahko pa tudi ne, lahko so neprebavljive, delno prebavljive ali sorazmerno dobro prebavljive, topne ali netopne v vodi …<\/p>\n\n\n\n

Kemijsko gre praviloma za ogljikove hidrate, ki pa so za razliko od bolj znanih sladkorjev zgrajeni bolj zapleteno (tvorijo ve\u010dje molekule in vsebujejo vsaj vezi, ki jih na\u0161i encimi ne znajo razgraditi). Tipi\u010den primer tak\u0161ne vlaknine je celuloza, snov, iz katere je ogrodje rastlinskih celic, in jo denimo pre\u017evekovalci prebavijo s pomo\u010djo posebnih encimov, ki jih mi nimamo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vlaknine lahko delimo tudi po izvoru, saj jih najdemo tako v sadju, kot zelenjavi ali \u017eitaricah. V \u017eivilih \u017eivalskega izvora vlaknin ni.<\/p>\n\n\n\n

Ali ste vedeli?<\/h2>\n\n\n\n
    \n
  • Najpogostej\u0161a te\u017eava s prebavo v razvitem svetu je zaprtje.<\/li>\n\n\n\n
  • Prebivalci razvitega sveta zau\u017eijemo v povpre\u010dju med 5 in 12 grami vlaknin dnevno. Priporo\u010dljiva koli\u010dina je med 25 in 35 grami.<\/li>\n\n\n\n
  • \u010ce pojemo le dodatnih 10 gramov vlaknin na dan, zmanj\u0161amo verjetnost  razvoja bolezni srca in o\u017eilja za petino.<\/li>\n\n\n\n
  • \u010ce pove\u010damo vnos vlaknin, ne pa tudi vode, tvegamo \u0161e huj\u0161e zaprtje, kot \u010de vlaknin sploh ne bi u\u017eivali.<\/li>\n\n\n\n
  • \u010ceprav mnogi verjamejo, da dieta z visoko vsebnostjo vlaknin zmanj\u0161uje verjetnost za nastanek raka na \u010drevesju, najnovej\u0161e raziskave tega ne potrjujejo.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

    Nepogre\u0161ljive vlaknine<\/h2>\n\n\n\n

    Hrana, bogata z vlakninami, spodbuja \u017eve\u010denje in s tem izlo\u010danje sline in prebavnih sokov. V \u017eelodcu in tankem \u010drevesu dajejo vlaknine zaradi svoje prostornine ob\u010dutek sitosti, v debelem pa se napijejo vode in poskrbijo, da blato hitreje in la\u017eje zapusti telo.<\/p>\n\n\n\n

    Ker nase ve\u017eejo razli\u010dne strupe, ki nastajajo pri razgradnji hrane, je njihov zdravilni u\u010dinek nesporen. Dokazano pomagajo tudi ni\u017eati holesterol, a \u017eal s seboj iz telesa odna\u0161ajo tudi nekatere zdravju koristne minerale.<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    Zato s pove\u010devanjem vnosa vlaknin v telo nikakor ne gre pretiravati. No, ve\u010dina med nami si zau\u017eitje nekaj dodatnih gramov vlaknin na dan lahko brez pomislekov privo\u0161\u010di, saj jih zau\u017eijemo bistveno manj, kot bi bilo za na\u0161e telo dobro.<\/p>\n\n\n\n

    Hrana z veliko vsebnostjo vlaknin zmanj\u0161uje verjetnost za nastanek bolezni srca in o\u017eilja, upo\u010dasnjuje razvoj in napredek dibetesa tipa 2 (telo ne more izdelati dovolj insulina za uravnavanje koli\u010dine sladkorja v krvi, vlaknine pa mu pomagajo tako, da upo\u010dasnjujejo spro\u0161\u010danje sladkorja v kri), ni\u017ea vsebnost holesterola, zmanj\u0161uje verjetnost za nastanek \u010drevesnih vnetij, ki v la\u017eji ali te\u017eji obliki pestijo kar tretjino prebivalcev razvitega sveta po 45 letu in dve tretjini po 85 letu, zaradi ob\u010dutka sitosti, ki ga dajejo (hkrati pa prina\u0161ajo ni\u010d ali skoraj ni\u010d energije), tudi pomagajo obdr\u017eati primerno te\u017eo ali zni\u017eati previsoko.<\/p>\n\n\n\n

    Ker vlaknine pospe\u0161ujejo v na\u0161em okolju vse preve\u010dkrat preleno prebavo, so zaslu\u017ene za odstranitev strupov iz telesa in tako prepre\u010dijo marsikatero bolezen, vklju\u010dno z nekaterimi vrstami raka.<\/p>\n\n\n\n

    \u010ceprav mnogi mehanizmi delovanja vlaknin niso pojasnjeni (mnogi u\u010dbeniki \u0161e vedno zatrjujejo, da so vlaknine povsem neprebavljive, kar pa ni vedno res), je njihova uporabnost nesporna.<\/p>\n\n\n\n

    <\/strong>Topne vlaknine proti netopnim<\/h2>\n\n\n\n

    Nekatere vlaknine so v vodi netopne in se iz telesa izlo\u010dijo skoraj nespremenjene, druge pa z vodo tvorijo gel, v katerem se raztapljajo razli\u010dne snovi, ki sodelujejo v presnovi.<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    Zato ne \u010dudi, da so prav topne vlaknine (najve\u010d jih je v ovsu, veliko tudi v ve\u010dini vrst sadja in nekaterih stro\u010dnicah, znan primer je pektin) tiste, ki se dejavno vklju\u010dujejo v presnovo in vplivajo na vsebnost sladkorja in holesterola v krvi.<\/p>\n\n\n\n

    Netopne vlaknine (najve\u010d jih je v p\u0161enici in vlaknatih delih zelenjave, najbolj znan primer je gotovo celuloza) se napijejo le vode in nato kot nekak\u0161ne \u0161\u010detke gladijo \u010drevesje, da la\u017eje izlo\u010di blato. Na na\u0161e zdravje blagodejno vplivata obe skupini, zato je izjemno pomebno, da redno u\u017eivamo sadje in zelenjavo, v katerih praviloma najdemo tako topne kot netopne vlaknine.<\/p>\n\n\n\n

    Vpliv topnih in netopnih vlaknin na izlo\u010danje blata je razli\u010den. Netopne delujejo odvajalno, topne pa potovanje blata skozi \u010drevesje dejansko nekoliko upo\u010dasnijo.<\/p>\n\n\n\n

    Kako pove\u010dati vnos vlaknin?<\/h2>\n\n\n\n

    Morda je najla\u017eje dodajati otrobe. Lahko jih vme\u0161amo v jutranji jogurt, dodamo kruhu ali ob\u010dasno pojemo kar \u017eli\u010dko otrobov, ki pa, roko na srce, niso najprijetnej\u0161ega okusa.<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    Toda vlaknine lahko dobimo tudi na prijetnej\u0161e in okusnej\u0161e na\u010dine. Bela pre\u010di\u0161\u010dena \u017eivila lahko nadomestimo s polnozrnatimi (kruh in testenine iz polnozrnate moke, rjav ali divji ri\u017e, namesto \u010dokoladic polnozrnate energijske plo\u0161\u010dice), namesto sokov u\u017eivamo cele sade\u017ee, se nau\u010dimo pripraviti nekaj eksoti\u010dnih zelenjavnih jedi, vmesne slane in mastne prigrizke nadomestimo z ara\u0161idi (nesoljenimi in nepra\u017eenimi) ali orehi …<\/p>\n\n\n\n

    \u010ce se odlo\u010dimo, da bo odslej na\u0161 jedilnik bolj zdrav, se moramo marsikaj nau\u010diti o pripravi jedi. Dolgotrajno kuhanje, precejanje in pra\u017eenje \u0161kodi vsem hranilnim snovem, vklju\u010dno z vlakninami, ki najbolj zale\u017eejo surove.<\/p>\n\n\n\n

    Toda pozor! Na\u0161a prebavila po dolgih letih pomanjkanja vlaknin velikega pove\u010danja ne bodo dobro prenesla. Ob nenadni spremembi jedilnika nam preti napenjanje, bole\u010dine v trebuhu, morda tudi zaprtje.<\/p>\n\n\n\n

    Dober za\u010detek bi bil, \u010de ugotovimo, koliko vlaknin sploh pojemo in nato postopno pove\u010dujemo vnos za gram na dan ali celo za gram v treh dneh. Hkrati postopno pove\u010dujemo koli\u010dino zau\u017eite teko\u010dine, najbolje vode. V nekaj tednih bomo dosegli priporo\u010deno koli\u010dino in se ob tem morda celo zabavali!<\/p>\n\n\n\n

    Trik za mesojedce<\/h2>\n\n\n\n

    Bolonjska omaka ima zaradi \u010debule in paradi\u017enika v sebi \u017ee nekaj vlaknin. \u010ce del (lahko tudi vse) mletega mesa nadomestimo z mletimi semeni son\u010dnic, bomo njihovo koli\u010dino \u0161e pove\u010dali in hkrati jedi dodali precej vitaminov in mineralov.<\/p>\n\n\n\n

    Ker so son\u010dnice bolj kalori\u010dne od mesa, jih uporabimo pol manj, poleg tega pa jih segrevajmo le nekaj minut.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    V zadnjih desetljetjih veliko pozornosti posve\u010damo zdravi prehrani. Posebej so v ospredju vitamini in minerali. Precej manj prahu pa dvigajo vlaknine, ki so prav tako nepogre\u0161ljiv del zdrave prehrane. Splo\u0161no znano je sicer, da dobrodejno vplivajo na prebavo, toda vloga vlaknin je ve\u010dja. Bistveno ve\u010dja. Po krivici prezrte vlaknine Na\u0161a prebava se za\u010dne v ustih […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":21,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-222","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/222","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=222"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/222\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":553,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/222\/revisions\/553"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=222"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}