{"id":177,"date":"2024-07-09T20:10:03","date_gmt":"2024-07-09T20:10:03","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=177"},"modified":"2024-07-09T20:10:16","modified_gmt":"2024-07-09T20:10:16","slug":"voda-iz-vodovoda-proti-vodi-iz-steklenic","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/zdravje\/voda-iz-vodovoda-proti-vodi-iz-steklenic\/","title":{"rendered":"Voda iz vodovoda proti vodi iz steklenic"},"content":{"rendered":"\n

\u201cSedaj kupujejo \u017ee vodo v steklenicah! Bi jim lahko podtaknili tudi zrak v vre\u010dkah?\u201d<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Dave Barry v kolumni o multinacionalkah in potro\u0161nikih<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d kot 60 odstotkov \u010dlove\u0161kega telesa sestavlja voda. Ve\u010d kot 70 odstotkov na\u0161ega planeta pokriva voda. Ve\u010d kot 80 odstotkov vseh bolezni povzro\u010da onesna\u017eena voda. Voda povzro\u010di vsaj 10 milijonov smrti letno.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce smo \u017ee od malih nog vajeni priti do vode s preprostim odpiranjem pipe, nas gotovo osupne, da \u0161e vedno ve\u010d kot milijarda ljudi potrebuje vsaj tri ure do pitne vode. Vsak dan!<\/p>\n\n\n\n

Videz vara<\/h2>\n\n\n\n

Na prvi pogled se zdi, da smo obdani s pravim obiljem vode. Uporabljamo jo za pitje, umivanje, pridobivanje energije, razli\u010dne industrijske procese, namakanje ali zalivanje. Odpadna voda se vrne v zemljo, nato izhlapi in kon\u010dno vrne v obliki padavin. Vodni krog je pravi perpetuum mobile, ki nam obilje vode zagotavlja v neskon\u010dnost. A le na prvi pogled.<\/p>\n\n\n\n

Reke smo napolnili z odplakami, v morjih se zbirajo te\u017eke kovine, pesticidi in radioaktivni odpadki, povr\u0161inska zajetja so iz\u010drpana, zrak, skozi katerega se voda vra\u010da v umazane struge, onesna\u017een. Mestne oblasti, obupane nad vse vi\u0161jimi stro\u0161ki vzdr\u017eevanja vodovodne vode v za zdravje sprejemljivih mejah, raje spreminjajo predpise o zdravju \u0161kodljivih vrednostih, kot da bi gradile \u010distilne naprave.<\/p>\n\n\n\n

Globinska nahajali\u0161\u010da, do katerih umazana \u010dlove\u0161ka roka \u0161e ni segla, postajajo vse pomembnej\u0161i viri. Vse ve\u010d potro\u0161nikov je pripravljenih \u010disto vodo pla\u010dati stokrat, celo tiso\u010dkrat dra\u017eje, kot so jo pla\u010devali njihovi star\u0161i.<\/p>\n\n\n\n

Novo, novo, novo?<\/h2>\n\n\n\n

Niti ne. Prodaja ustekleni\u010dene vode je stara stoletja. V Evropi so nekaterim vodnim virom dajali posebne zdravilne ali celo \u010darobne lastnosti. Tudi osvajalci divjega ameri\u0161kega zahoda so se na pot odpravljali z zalogami vode v steklenicah.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Posebej cenjena je bila mineralna voda, ki tudi danes med ustekleni\u010denimi zaseda pomembno mesto. Dru\u017ebo ji delajo stotine blagovnih znamk. Nekaterim dodajajo ogljikov dioksid, drugim sladkor, tretjim razli\u010dne arome. Na voljo so v stekleni\u010dkah, ki komaj zado\u0161\u010dajo za po\u017eirek, pa vse do ogromnih osemdesetlitrskih balonov.<\/p>\n\n\n\n

Toda v na\u010delu gre za isto idejo. Izkoristiti dejstvo, da tudi v razvitem svetu precej\u0161en dele\u017e ljudi nima dostopa do neopore\u010dne vodovodne vode in prodati nujno potreben \u017eivljenski element kot industrijski proizvod.<\/p>\n\n\n\n

Tako se je po zaslugi vse ve\u010dje skrbi ljudi za zdravje in agresivnega ogla\u0161evanja prodaja ustekleni\u010dene vode v razvitem svetu v manj kot desetih letih potrojila. Zanimiva ameri\u0161ka \u0161tudija je pokazala, da je vsaj \u010detrtina ustekleni\u010dene vode dejansko vodovodna voda, nato\u010dena v steklenice.<\/p>\n\n\n\n

Zdravje<\/h2>\n\n\n\n

Na\u0161a telesa za svoje delovanje nujno potrebujejo vodo, ki jo redno izlo\u010dajo skozi znoj, urin in sapo. Te\u017eave s prebavo so pogosto posledica premajhnih koli\u010din vode, ki so telesu na voljo. \u0160tevilni bolniki so si pozdravili dolgotrajne razjede na \u017eelodcu z rednim pitjem vode (vsaj tri litre dnevno).<\/p>\n\n\n\n

Odrasel \u010dlovek potrebuje, odvisno od svojega \u017eivljenjskega sloga, med dvemi in petimi litri vode na dan. Z besedo voda je mi\u0161ljena voda, ne teko\u010dina. Kava, pivo in gazirane pija\u010de iz telesa odvedejo ve\u010d vode, kot je vanj prinesejo in motijo nekatere \u017eivljenjske procese.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je kozarec vode ob skodelici kave \u0161e nekako obi\u010dajen, pa zlepa ne opazimo pivca piva, ki bi ob vr\u010dku hmeljnega napitka naro\u010dil \u0161e vr\u010dek vode \u2026 Morda se sli\u0161i sme\u0161no, vendar je prav tak na\u010din pitja eno najbolj\u0161ih oro\u017eij proti alkoholnemu ma\u010dku.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce zau\u017eijemo premalo vode, tvegamo \u0161tevilne kroni\u010dne zdravstvene te\u017eave. Akutno pomanjkanje vodi do dehidracije, iz\u010drpanosti, pregrevanja, otekanja mo\u017eganov in smrti. Toda na \u017ealost pitje vode ni zagotovilo zdravja. Voda mora biti povrh vsega \u0161e \u010dista.<\/p>\n\n\n\n

Packarijo stran!<\/h2>\n\n\n\n

Pitno vodo z zdru\u017eenimi mo\u010dmi napadajo fizika (razli\u010dni trdni delci), kemija (na primer svinec ali organska topila) in biologija (na primer bakterija kolere ali virus hepatitisa A). Zato tudi borci za \u010disto vodo zdru\u017eujejo znanje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Eden najstarej\u0161ih in \u017eal najdra\u017ejih na\u010dinov je prekuhavanje vode. Tako lahko uni\u010dimo vse mikroorganizme in odstranimo hlapne kemikalije, ne moremo pa se znebiti te\u017ekih kovin ali na primer zdrobljenega stekla. Trdne delce odstranjujemo s filtri ali razli\u010dnimi osmotskimi postopki, vendar so vsi na\u010dini filtracije relativno po\u010dasni. \u010ce jih pospe\u0161ujemo s \u010drpalkami, se dra\u017eijo, hkrati pa se pove\u010duje verjetnost, da se kak neprimeren delec le izmuzne skozi.<\/p>\n\n\n\n

Priljubljen in poceni na\u010din \u010di\u0161\u010denja vode je \u0161e vedno kloriranje. S klorom (ali drugimi halogeni, na primer z jodom) uspe\u0161no odstranimo ve\u010dino mikroorganizmov, a ne vseh. Mote\u010di okus po kloru je mogo\u010de elegantno popraviti z dodatkom vitamina C, a v zadnjih letih je znana \u0161e ena te\u017eava: po kloriranju v vodi nastajajo stranski produkti razgradnje, ki so rakotvorni.<\/p>\n\n\n\n

Manj pogosti in dra\u017eji ozon ima podobne slabe lastnosti (z izjemo okusa), zato oba na\u010dina izpodriva dodajanje klorovega dioksida. Najnovej\u0161i in najobetavnej\u0161i na\u010dini \u010di\u0161\u010denja temeljijo na obsevanju vode z ultravijoli\u010dno svetlobo. Ker nekateri tak\u0161ni sistemi delujejo kar na son\u010dno energijo, so zanimivi tudi po ekolo\u0161ki plati.<\/p>\n\n\n\n

Tako ali druga\u010de se vse ve\u010d ljudi zaveda, da pitna voda ni samoumevna. Za to so pripravljeni globoko se\u010di v \u017eep, kar so drugi pripravljeni izkoristiti. Nekateri trdijo, da nas v bli\u017enji prihodnosti namesto vojn za nafto \u010dakajo vojne za vodo. Drugi trdijo, da so se \u017ee za\u010dele.<\/p>\n\n\n\n

Izgubljeni v naravi<\/h2>\n\n\n\n

Taborniki znajo priti do vode s kar nekaj triki. De\u017eevnico lovijo s ponjavami in z vedri. Uporabne so tudi rjuhe, ki se jih o\u017eame v primerne posode. Kaj, \u010de de\u017eja ni? Priro\u010dno skladi\u0161\u010de \u010diste vode je skoraj vsako drevo. \u010ce zelo olistano vejo tesno ovijemo s polivinilom, bo drevo v nekaj urah oddalo lepo koli\u010dino pitne vode.<\/p>\n\n\n\n

Zanimiv na\u010din je nabiranje rose. Primerno \u017eejen tabornik si okrog nog ovije \u010disto tkanino (brisa\u010de, robci) in se nato sprehodi skozi visoko travo. Jutranji sprehod se kon\u010da z o\u017eemanjem in osve\u017eilnim po\u017eirkom.<\/p>\n\n\n\n

Ne pozabimo niti na mehansko \u010di\u0161\u010denje. Izku\u0161eni ma\u010dki priporo\u010dajo uporabo plasti\u010dne steklenice in treh \u010distih belih nogavic. Slednje stla\u010dimo v steklenico, ki smo ji predhodno odrezali dno. Med dve nogavici natresemo oglje (ostanek tabornega ognja, vendar brez pepela!), med dve pa travo (brez delcev zemlje). Voda, precejena skozi tak\u0161en improviziran filter, je presenetljivo \u010dista.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u201cSedaj kupujejo \u017ee vodo v steklenicah! Bi jim lahko podtaknili tudi zrak v vre\u010dkah?\u201d Dave Barry v kolumni o multinacionalkah in potro\u0161nikih Ve\u010d kot 60 odstotkov \u010dlove\u0161kega telesa sestavlja voda. Ve\u010d kot 70 odstotkov na\u0161ega planeta pokriva voda. Ve\u010d kot 80 odstotkov vseh bolezni povzro\u010da onesna\u017eena voda. Voda povzro\u010di vsaj 10 milijonov smrti letno. \u010ce […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":21,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-177","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/177","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=177"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/177\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":180,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/177\/revisions\/180"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=177"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}