{"id":172,"date":"2024-07-09T20:07:28","date_gmt":"2024-07-09T20:07:28","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=172"},"modified":"2024-07-09T20:08:40","modified_gmt":"2024-07-09T20:08:40","slug":"zeleni-caj","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/zdravje\/zeleni-caj\/","title":{"rendered":"Zeleni \u010daj"},"content":{"rendered":"\n

\u017de pred tiso\u010dletji so u\u010denjaki verjeli v zdravilno mo\u010d zelenega \u010daja. Z njim so gasili \u017eejo, uravnavali prebavo, zdravili razli\u010dne ledvi\u010dne bolezni, ostrili vid in odganjali dolg\u010das. Tudi moderna znanost priznava vse ve\u010d njegovih zdravilnih lastnosti.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ste vedeli, da je med Japonci najve\u010d kadilcev v razvitem svetu, a najmanj obolelih za plju\u010dnim rakom? Mnogi verjamejo, da je za to zaslu\u017een prav zeleni \u010daj<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Iz legende v resni\u010dnost<\/h2>\n\n\n\n

Po eni od legend o zelenem \u010daju je cesar Sheng Nong, eden najve\u010djih znanstvenikov in zdravilcev svojega \u010dasa (da, pred tiso\u010dletji sta se znali oblast in pamet celo zdru\u017eiti v isti osebi) verjel, da je pitje prekuhane vode bolj zdravo od neprekuhane.<\/p>\n\n\n\n

Nekega dne leta 2737 pred na\u0161im \u0161tetjem mu je v kotli\u010dek z vodo, postavljen pod \u010dajevcem, padlo nekaj listov. Nastali zvarek je lepo di\u0161al in imel zanimivo barvo. Previdno ga je poskusil in bil navdu\u0161en. Okus se mu je zdel prijeten, po\u010dutje se mu je izbolj\u0161alo. Nastalo pija\u010do je razglasil za \u2018od boga poslano\u2019.<\/p>\n\n\n\n

Sprva so v pitju \u010daja u\u017eivali le premo\u017enej\u0161i sloji, a so navado \u010dez \u010das prevzeli \u0161e intelektualci in na koncu naj\u0161ir\u0161e ljudske mno\u017eice. Budisti\u010dni menihi so \u010daj prinesli na Japonsko in tam ustvarili legendaren obred, ki traja tudi \u0161tiri ure. Obred pitja \u010daja in lepo oblikovane porcelanske posode so o\u010darali prve pri\u0161leke z zahoda \u2013 Portugalce. Oni so v skrivnosti pitja \u010daja vpeljali nizozemski dvor, Nizozemci in kasneje \u0161e posebej Angle\u017ei, pa so iz vsega skupaj naredili posel.<\/p>\n\n\n\n

S \u010dajem ni \u0161ale<\/h2>\n\n\n\n

V Angliji je \u010daj postal zelo iskano blago, poraba \u010daja je narasla v vrtoglave vi\u0161ave. Ladje, ki so s Kitajske prina\u0161ale \u010daj, so v nasprotno smer tovorile svinec in \u017eveplo. Ker je bil tovor \u010daja bistveno la\u017eji, so na Kitajskem nalo\u017eile \u0161e dodaten balast. To je bil kar porcelan. Vendar se s tem te\u017eave \u0161e niso kon\u010dale.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\u010caj je bilo toliko dra\u017eji od blaga, ki ga je Anglija lahko ponujala v zameno, da je takrat najve\u010dja pomorska velesila za\u0161la v hud trgovinski primanjkljaj. Re\u0161itev so na\u0161li v trgovini z opijem, ki so ga gojili v indijskih kolonijah, vendar so kitajski veljaki hitro opazili, da opij vodi v odvisnost, zaradi \u010desar je padala delovna storilnost, hkrati pa je povpra\u0161evanje po mamilu skokovito naraslo. Prepovedali so uvoz opija in spor z Angle\u017ei je pripeljal do opijske vojne.<\/p>\n\n\n\n

Anglija je zmagala, izsilila sporazum o prosti trgovini in osvojila nekaj ozemlja (na primer Hong Kong), vendar vojna ni bila zastonj. Ker je do denarja najla\u017eje pridi z vi\u0161anjem davkov (vsaka podobnost z aktualnimi dogodki je seveda namerna), so iskali podro\u010dja, kjer bi bilo mogo\u010de \u0161e kaj vzeti.<\/p>\n\n\n\n

Odlo\u010dili so se za izjemno visoko obdav\u010ditev \u010daja v svojih kolonijah na drugi strani Atlantika, kar je povzro\u010dilo upor in slovito Bostonsko \u010dajanko, med katero je v morju kon\u010dalo precej uvo\u017eenega \u010daja. Te vojne Anglija ni dobila. ZDA se za svoj nastanek lahko torej vsaj delno zahvalijo \u010daju.<\/p>\n\n\n\n

Povej mi, kak\u0161en \u010daj pije\u0161 \u2026<\/h2>\n\n\n\n

Resnici na ljubo dodajmo, da se vojne, povezane s \u010dajem, niso bojevale zaradi zelenega, temve\u010d zaradi \u010drnega \u010daja. \u010crni \u010daj je bil namenjen prebivalstvu, ki je \u017eivelo dale\u010d od planta\u017e. Pridelovalci \u010daja so ugotovili, da \u010daj po delni termi\u010dni obdelavi okus obdr\u017ei, v\u010dasih je ta celo poudarjen, in ga je la\u017eje shranjevati ali tovoriti po de\u017eeli.<\/p>\n\n\n\n

Drug razlog za priljubljenost \u010drnega \u010daja je bilo opa\u017eanje revnej\u0161ih slojev v hladnej\u0161ih predelih, ki so ob pitju \u010drnega \u010daja la\u017eje ohranili \u017eivljenjsko pomembne zaloge ma\u0161\u010dobe v obdobjih lakote. Z zelenim \u010dajem so namre\u010d ma\u0161\u010dobni sloji kar kopneli.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Seveda so bogata\u0161i \u0161e vedno prisegali na zelenega, revnej\u0161i sloji pa so se zadovoljili s \u010drnim, ki je osvojil tudi zahodnjake. Njih je najbolj navdu\u0161il po\u017eivljujo\u010d u\u010dinek, ki je pri \u010drnem \u010daju opaznej\u0161i, saj se med fermentacijo in segrevanjem dele\u017e kofeina pove\u010duje. Obogatili so ga \u0161e s sladkorjem in mle\u010dnimi izdelki, kar Kitajcem ne pride niti na kraj pameti.<\/p>\n\n\n\n

Ob zelenem in \u010drnem \u010daju omenimo \u0161e vmesno izvedbo, imenovano tudi pol\u010drni \u010daj ali oolong, in beli \u010daj<\/a>, izdelan iz notranjosti najlep\u0161ih poparjenih popkov \u010dajevca. Ker je \u0161lo za ro\u010dno delo in ogromno vlo\u017eenega truda, je beli \u010daj ostal izklju\u010dna poslastica najbogatej\u0161ih.<\/p>\n\n\n\n

Pa imena? Verjetno najbolj znana vrsta \u010daja je Orange Pekoe. Svoje ime je dobila iz Orange, imena nizozemske kraljeve dru\u017eine, imetnice monopola nad trgovino s kitajskim \u010dajem v 17. stoletju, in besede pekoe, ki je foneti\u010dni opis najfinej\u0161ega zelenega \u010daja z visoko vsebnostjo popkov, zaradi katere ima videz \u2018finih belih laskov\u2019 (v prevodu pekoe). Z Orange Pekoe kljub temu \u017ee dolgo ozna\u010dujemo izklju\u010dno \u010drni \u010daj. Za la\u017ejo predstavo o pisani ponudbi \u010dajev lahko kar vstopimo v ktero od spletnih trgovin s \u010daji.<\/p>\n\n\n\n

Za vse tegobe<\/h2>\n\n\n\n

Velik del zaslug za zdravilne lastnosti zelenega \u010daja znanost pripisuje vsebnosti polifenolov, mo\u010dnih antioksidantov, ki v telesu uni\u010dujejo proste radikale, povzro\u010ditelje kopice bolezni in starostnih pojavov. V zadnjih letih posku\u0161ajo \u010dim bolj raziskati flavonoid z imenom EGCG, ki zavira rast tumorjev v vseh fazah. Ima tudi izrazit baktericidni u\u010dinek. \u017de grgranje zelenega \u010daja naj bi bistveno zmanj\u0161evalo verjetnost obolenja za gripo.<\/p>\n\n\n\n

Zeleni \u010daj prav tako zni\u017euje raven sladkorja v krvi in holesterola, ni\u017ea pritisk, zmanj\u0161uje verjetnost infarkta in nastanka krvnih strdkov, bla\u017ei te\u017eave menopavze, zdravi vnetja in glivi\u010dne oku\u017ebe, pomaga celiti rane in gladiti gube. Ni\u010d \u010dudnega torej, \u010de najdemo ekstrakt zelenga \u010daja v zobnih pastah, vla\u017eilnih kremah, osve\u017eilnih pija\u010dah in stotinah drugih industrijskih izdelkov, ki posku\u0161ajo \u2018\u010dude\u017eno mo\u010d\u2019 izkoristiti za bolj\u0161o prodajo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\u017dal zgolj \u0161\u010depec zelenega \u010daja ne re\u0161i prav veliko zdravstvenih zadreg. Strokovnjaki so si edini, da lahko k bolj\u0161emu zdravju pripomore predvsem redno pitje \u010daja.<\/p>\n\n\n\n

Poleg tega ni vseeno, kak\u0161en zeleni \u010daj pijemo (na Japonskem pobirajo pet \u017eetev letno, a prva velja za dale\u010d najbolj kakovostno), kako ga pripravimo (celuloza iz Zahodnjakom tako ljubih filter vre\u010dic se ne razume z antioksidanti), niti kak\u0161no vodo uporabimo za to (\u017eelezovi ioni iz nekakovostne posode in klor iz vodovoda lahko uni\u010dita ve\u010dino zdravilnih u\u010dinkovin).<\/p>\n\n\n\n

Za pravilno pitje zelenega \u010daja je torej treba precej znanja, kar pa menda velja tudi za ostale vidike zdravega \u017eivljenja, ali ne?<\/p>\n\n\n\n

\u00a9 Wikimedia Commons<\/a><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017de pred tiso\u010dletji so u\u010denjaki verjeli v zdravilno mo\u010d zelenega \u010daja. Z njim so gasili \u017eejo, uravnavali prebavo, zdravili razli\u010dne ledvi\u010dne bolezni, ostrili vid in odganjali dolg\u010das. Tudi moderna znanost priznava vse ve\u010d njegovih zdravilnih lastnosti. Ste vedeli, da je med Japonci najve\u010d kadilcev v razvitem svetu, a najmanj obolelih za plju\u010dnim rakom? Mnogi verjamejo, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":21,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-172","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/172","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=172"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/172\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":174,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/172\/revisions\/174"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=172"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}