{"id":160,"date":"2024-07-09T17:50:32","date_gmt":"2024-07-09T17:50:32","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=160"},"modified":"2024-07-09T17:51:01","modified_gmt":"2024-07-09T17:51:01","slug":"depresija","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/zdravje\/depresija\/","title":{"rendered":"Depresija"},"content":{"rendered":"\n

Depresija je ena najresnej\u0161ih bolezni vseh \u010dasov. Bali smo se bolezni norih krav. Zaradi pti\u010dje in svinjske gripe je vladala prava panika. Tudi na antraks \u0161e nismo pozabili.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Toda o depresiji, eni najpogostej\u0161ih bolezni razvitega sveta, govorimo po drugi plati zelo malo. Premalo.<\/p>\n\n\n\n

Prizadane vsakega \u010detrtega prebivalca v razvitem svetu. Njene posledice so pestre \u2013 od padca delovne sposobnosti do zlorabe mamil, in grozljive \u2013 od razpada dru\u017eine do samomora.<\/p>\n\n\n\n

Kratka zgodovina depresije<\/h2>\n\n\n\n

\u017de stari Grki so poznali depresijo, a se z njo niso posebej ubadali. Pri nekaterih drugih du\u0161evnih boleznih je bolnik predstavljal resno nevarnost za okolico, zato so ga tako ali druga\u010de osamili. Tak\u0161en odnos je pripeljal do razvpitih umobolnic, z obupanimi bolniki, ki se zaletavajo v re\u0161etke. Oboleli za depresijo niso zbujali toliko pozornosti. Grozote starih umobolnic so jim bile prihranjene, a prikraj\u0161ani so bili tudi za pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Kot se rado zgodi, so imeli pri obravnavi prednost bogata\u0161i. Zdravniki so jim za bolj\u0161e po\u010dutje predpisali obisk zdravili\u0161\u010da, kjer so na sve\u017eem zraku in ob zdravilnih vrelcih vsaj nekateri okrevali. Vseeno je znanost tudi na tem podro\u010dju po\u010dasi napredovala.<\/p>\n\n\n\n

Iz teorije, da depresijo povzro\u010dajo kr\u010di, zaradi katerih se zo\u017eijo \u017eile, kar vodi v slab\u0161o prekrvavitev mo\u017eganov, so skozi stoletja pristali pri \u017ee kar solidnem mnenju, da na depresijo vplivajo napa\u010dna prehrana, nereden spanec, onesna\u017eeno okolje in pomanjkanje fizi\u010dne aktivnosti. Za razvoj depresije so nekateri tudi \u017ee krivili dru\u017einske odnose, predvsem v \u010dasu otro\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161ajmo se:<\/h2>\n\n\n\n
    \n
  1. Nas mra\u010dne misli spremljajo ve\u010dji del dneva, ve\u010d kot teden dni?<\/li>\n\n\n\n
  2. Smo brez apetita ali se pretirano ba\u0161emo s hrano?<\/li>\n\n\n\n
  3. Imamo te\u017eave s spanjem<\/a>?<\/li>\n\n\n\n
  4. \u010cutimo splo\u0161no pomanjkanje energije, \u017ee vsakdanja opravila nam postajajo mu\u010dna?<\/li>\n\n\n\n
  5. Izgubljamo voljo do dejavnosti, ki smo jih v\u010dasih opravljali z velikim veseljem?<\/li>\n\n\n\n
  6. Se te\u017eko zberemo, so na\u0161e misli nejasne?<\/li>\n\n\n\n
  7. Spreminjamo razpolo\u017eenje iz ene skrajnosti v drugo brez pravega razloga?<\/li>\n\n\n\n
  8. Ali se po\u010dutimo odve\u010dne, manjvredne, neza\u017eeljene?<\/li>\n\n\n\n
  9. Nam nagaja spomin?<\/li>\n\n\n\n
  10. Nas obhajajo \u017eelje po nasilnih dejanjih nad drugimi ali nad seboj?<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    \u010ce vsaj na polovico vpra\u0161anj odgovorimo z DA, je \u010das za resen razmislek in najbr\u017e tudi za pogovor z zdravnikom.<\/p>\n\n\n\n

    Kako jo zdraviti<\/h2>\n\n\n\n

    Freud je razvil metode zdravljenja depresije, podobne dana\u0161njim. Med psihoanaliznimi seansami je paciente spodbujal k tvorbi prostih asociacij, kar naj bi odprlo pot do podzavesti in omogo\u010dilo nadzor zavednemu delu. Psihoanalizne metode je dopolnjeval s hipnozo in dosegal zelo dobre uspehe. Kljub temu je \u010dlove\u0161tvo stremelo po \u0161e bolj\u0161ih in predvsem hitrej\u0161ih rezultatih.<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    V 20. stoletju so znanstveniki z analizo krvi ugotovili, da imajo depresivni bolniki v krvi pogosto druga\u010dno vsebnost elektrolitov od zdravih oseb. Izkazalo se je, da so prav minerali, ki jim jih najpogosteje primanjkuje (kalij, jod, \u017eelezo) v velikih mno\u017einah prisotni v mineralnih vodah najuspe\u0161nej\u0161ih zdravili\u0161\u010d.<\/p>\n\n\n\n

    \u0160e kasneje je pri\u0161lo do bolj\u0161ega razumevanja delovanja \u010dlove\u0161kih mo\u017eganov, Odkrili so ve\u010d razli\u010dnih spojin, s katerimi je mogo\u010de vplivati na ravnote\u017eje med takoimenovanimi nevrotransmiterji. Sprva so imela tovrstna zdravila hude stranske u\u010dinke, kot so suha usta, motnje vida, zaprtje, hitro pridobivanje te\u017ee, halucinacije in podobno, a z novimi raziskavami so odkrivali vedno uspe\u0161nej\u0161a zdravila.<\/p>\n\n\n\n

    Hkrati so se razvijale razli\u010dne metode psihoanalize, med katerimi so nekatere v zdravljenju depresije celo uspe\u0161nej\u0161e od kemije. Ker pa je ena najbolj \u010dlove\u0161kih lastnosti ve\u010dno nezadovoljstvo in stremenje k izbolj\u0161avam, se vzporedno pojavljajo \u0161e alternative obem glavnim smerem.<\/p>\n\n\n\n

    Druga plat medalje<\/h2>\n\n\n\n

    Prozac in podobni antidepresivi so gotovo zaslu\u017eni za bolj kakovostno \u017eivljenje stotiso\u010dev, \u010de ne milijonov ljudi. Kljub temu se moramo zavedati, da lahko pri nekaj odstotkih ljudi (ki se gibljejo med tremi in \u0161tirinajstimi) stranski u\u010dinki povzro\u010dijo usodne zaplete. Prozac, Paxil, Luvox in ostala zdravila lahko med drugim povzro\u010dijo spremembe stanj uma, med katerimi posamezniki do\u017eivljajo halucinacije ali izgubljajo moralne zadr\u017eke.<\/p>\n\n\n\n

    Znani so primeri, ko so uporabniki Prozaca, sicer vzorni, a depresivni dr\u017eavljani, ropali banke, ubijali prijatelje in sorodnike, spolno nadlegovali neznance ali si vzeli \u017eivljenje. Zgodilo se je celo, da so zdravniki razpolo\u017eenje uravnavali s tako pisanimi koktejli zdravil, da so se pacientom nepopravljivo okvarika jetra.<\/p>\n\n\n\n

    Proizvajalci zdravil vztrajajo, da je odstotek pacientov s tako hudimi te\u017eavami zanemarljiv, a podatki neodvisnih \u0161tudij ka\u017eejo nasprotno. Po nekaterih ocenah je samo Prozac zakrivil vsaj 50 tiso\u010d samomorov, \u010deprav ostaja vpra\u0161anje, ali ne jih ne bi bilo brez zdravljenja depresije celo ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

    Nasprotniki antidepresivov zatrjujejo, da je eden glavnih krivcev za tragi\u010dne primere predpisovanje prevelikih odmerkov. Nekateri pacienti dobivajo kar petkrat ve\u010dje koli\u010dine zdravil od priproro\u010denih. Je za to kriva \u017eelja po ve\u010djem dobi\u010dku? Vsekakor mora biti predvsem uporabnik zelo pozoren na spremembe svojega razpolo\u017eenja ob jemanju zdravil in o njih natan\u010dno poro\u010dati svojemu zdravniku.<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    Tako odli\u010dne rezultate daje zdravljenje z ekstrakti \u0161entjan\u017eevke. Tu je \u0161e akupunktura in nekatere vrste diet. Pri bla\u017ejih oblikah depresije je pol ure zmernega teka trikrat tedensko dokazano enako u\u010dinkovito kot psihoterapevtske seanse. Zelo uspe\u0161ne so metode z elektro\u0161oki, predvsem pri zelo hudih oblikah, kjer ne pomaga nobeno zdravilo. Seveda so dana\u0161nje metode zdravljenja z elektro\u0161oki povsem druga\u010dne od grozljivih mu\u010denj, kot jih vidimo v filmih.<\/p>\n\n\n\n

    Kljub nespornemu napredku na podro\u010dju zdravljenja depresije poglavitna te\u017eava ostaja. To je diagnoza.<\/p>\n\n\n\n

    Bolj paziti kot zdraviti<\/h2>\n\n\n\n

    Danes je znano, da na depresijo vpliva stres, \u010deprav \u0161e ni povsem jasno, kako se to zgodi. Zato je priporo\u010dljivo razviti odpornost proti stresu \u2013 to pomeni redno spanje, pravilno prehano, dovolj gibanja in splo\u0161en pozitiven odnos do \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n

    Verjetnost za razvoj depresije se ob zdravem na\u010dinu \u017eivljenja zmanj\u0161a, vendar ne izgine. Zato najbr\u017e ni narobe, \u010de smo pozorni na znake depresije in za\u010dnemo pravo\u010dasno ukrepati. Redni zdravni\u0161ki pregledi in samoopazovanje nam prav gotovo ne bodo \u0161kodili.<\/p>\n\n\n\n

    \n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Depresija je ena najresnej\u0161ih bolezni vseh \u010dasov. Bali smo se bolezni norih krav. Zaradi pti\u010dje in svinjske gripe je vladala prava panika. Tudi na antraks \u0161e nismo pozabili. Toda o depresiji, eni najpogostej\u0161ih bolezni razvitega sveta, govorimo po drugi plati zelo malo. Premalo. Prizadane vsakega \u010detrtega prebivalca v razvitem svetu. Njene posledice so pestre \u2013 […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":21,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-160","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/160","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=160"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/160\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":163,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/160\/revisions\/163"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=160"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}