{"id":1195,"date":"2024-07-15T23:16:25","date_gmt":"2024-07-15T23:16:25","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=1195"},"modified":"2024-07-15T23:17:22","modified_gmt":"2024-07-15T23:17:22","slug":"pravljice-so-super","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/otroci\/pravljice-so-super\/","title":{"rendered":"Pravljice so super"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Pravljice poznamo vsi, ob pravljicah rastejo otroci vseh kultur, a vseeno te\u017eko odgovorimo na preprosta vpra\u0161anja: “Kaj je pravljica?” “Zakaj jih potrebujemo?” ali celo “Komu so pravljice sploh namenjene?”.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu nas to ne bi smelo ovirati pri vstopanju (in vra\u010danju) v \u010darobni svet \u010darovnic in princes, junakov in zmajev, velikanov in pal\u010dkov, govore\u010dih \u017eivali in predvsem mo\u010dnih sporo\u010dil, ki se skozi prostor in \u010das nenehno spreminjajo, a v bistvu ostajajo nezgre\u0161ljivo prepoznavna.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je torej pravljica?<\/h2>\n\n\n\n

\u0160tevilni mojstri so iskali preprosto razlago, a se izgubili med na\u0161tevanjem razlik med pravljico, mitom, legendo in sorodnimi oblikami pripovedi.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina se strinja, da v pravljicah nastopajo nadnaravna bitja (vile, govore\u010de \u017eivali, \u0161krati) in dogodki (osebe spreminjajo podobo, razdalje je mogo\u010de premagovati z neobi\u010dajnimi pomo\u010dniki ali za\u010daranimi predmeti), da pravljice zabavajo (v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede) in vzgajajo (ene bolj, druge manj), da se godijo v nedolo\u010denem \u010dasu (neko\u010d, pred davnimi \u010dasi) in kraju (za devetimi gorami in vodami) in imajo praviloma sre\u010dne konce (kar sicer v \u0161tevilnih primerih ne dr\u017ei, a zdi se, da imajo tudi pravljice z \u017ealostnimi konci pogosto izpeljanke, kjer se vse dobro kon\u010da in v njih glavni junaki \u017eivijo sre\u010dno do konca svojih dni).<\/p>\n\n\n\n

Otroci naj poslu\u0161ajo pravljice, ker:<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \n
  1. Z odsotnostjo vsakdanjih fizikalnih omejitev spodbujajo njihovo domi\u0161ljijo in ustvarjalnost.<\/li>\n\n\n\n
  2. Se z v\u017eivljanjem v prizore u\u010dijo so\u010dustvovanja.<\/li>\n\n\n\n
  3. Na privla\u010den na\u010din spoznavajo \u017eivljenjske resnice razli\u010dnih kultur.<\/li>\n\n\n\n
  4. Se soo\u010dajo s strahovi in krivicami v varnem naro\u010dju svojih najbli\u017ejih.<\/li>\n\n\n\n
  5. Globoko v sebi dobijo ob\u010dutek, da dobro na koncu vendarle premaga slabo (\u010deprav jih resni\u010dno \u017eivljenje morda u\u010di v nasprotno), zaradi \u010desar lahko gradijo bolj\u0161o dru\u017ebo prihodnosti.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n


    Ko za\u010dnemo razglabljati o pravljici, se torej hitro vpra\u0161amo, kdo (avtor, poklicni pripovedovalec, eden od star\u0161ev) jih pripoveduje, komu (otrokom, odraslim, publiki), kako (po spominu, bere iz knjige, delno improvizira), kdo jih je zapisal (avtor je lahko znan, morda je znan le izvor, morda le zapisovalec) in seveda, kak\u0161en je namen posamezne pravljice (zabavati, u\u010diti, kritizirati, pojasnjevati, opravi\u010devati).<\/p>\n\n\n\n

    Ali druga\u010de: preden dobimo odgovor na prvo vpra\u0161anje, se odpre kopica novih.<\/p>\n\n\n\n

    Komu so pravljice namenjene in zakaj<\/h2>\n\n\n\n

    Pravljice spremljajo \u010dlove\u0161tvo od samih za\u010detkov, najdemo jih v vseh kulturah, prav tako hitro odkrijemo ponavljanje motivov. Svojo Trnulj\u010dico imajo Francozi in Egip\u010dani, Indijanci in Indijci, a bolj presenetljiva je ugotovitev, da pravljice vse do bratov Grimm niso bile namenjene otrokom, ali vsaj ne samo otrokom.<\/p>\n\n\n\n

    Pripovedovali so si jih v ve\u010dji dru\u017ebi, kjer so odrasli ob pogosto zelo srhljivih prizorih lahko tola\u017eili otroke in jim nenehno nudili pomo\u010d v obliki dodatne razlage. Tiso\u010dletja so prehajale iz roda v rod z ustnim izro\u010dilom, \u0161ele razvoj tiska je pomembneje vzpodbudil njihovo zapisovanje in posledi\u010dno njihovo preu\u010devanje.<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    Za prve med prvimi veljajo francoske dvorne dame, ki so v okviru dru\u017eabnih sre\u010danj prirejale pripovedovanje pravljic z igranimi odlomki. Publika je bila seveda odrasla, zato tudi v prvih zapisanih pravljicah (na primer Perrault) ne manjka golote in nasilja.<\/p>\n\n\n\n

    V 19. stoletju je zapisovanje pravljic postala vseevropska moda, saj so prav v ustnem izro\u010dilu posameznih narodov iskali temelje nastajajo\u010dih dr\u017eav, ki so se oblikovale iz fevdalnih posesti.<\/p>\n\n\n\n

    Brata Grimm sta prvo izdajo svoje uspe\u0161nice sprva namenila le u\u010denjakom, a kmalu ugotovila, da bi pravljice s primernimi ilustracijami lahko pritegnile tudi otroke. Za to sta pravljice nekoliko predelala. Izpustila sta vse prizore spolnosti in dodala \u0161e ve\u010d nasilja. Besedila sta predelovala in pilila vse do svoje smrti, do danes pa je njuna knjiga do\u017eivela \u017ee ve\u010d kot 50 ponatisov samo v nem\u0161kem jeziku.<\/p>\n\n\n\n

    Zaradi privla\u010dnih zgodb in mo\u010dnih vzgojnih sporo\u010dil so postale pravljice priljubljene tudi pri razli\u010dnih oblastnikih, ki so z njihovo pomo\u010djo posku\u0161ali vplivati na svoje dr\u017eavljane.<\/p>\n\n\n\n

    Nacisti\u010dna Nem\u010dija je na primer nadzirala vse oblike umetni\u0161kega ustvarjanja in s pomo\u010djo starih legend krepila prepri\u010danje o ve\u010dvrednosti nem\u0161ke rase, nekdanja Sovjetska zveza je prav tako vzpodbujala pisanje in pripovedovanje, ki je poudarjalo socialisti\u010dne vrednote (znan primer je pravljica o Petru in volku), moderni kapitalizem s pomo\u010djo modernih pravljic spodbuja predvsem potro\u0161ni\u0161tvo (ko izide knjiga, so praviloma na policah tudi plasti\u010dne upodobitve likov, ki se smejijo \u0161e s televizijskih ekranov, prodajajo obla\u010dila in jedi …).<\/p>\n\n\n\n

    \u010ceprav sodobni star\u0161i pravljice pogosto podcenjujejo (to je samo pravljica) ali celo zlorabljajo (otroke posadijo pred predvajalnik, da imajo sami mir), bi se morali zavedati, da vsaj klasi\u010dne pravljice prina\u0161ajo obi\u010dajno zelo mo\u010dna sporo\u010dila o pomembnih \u017eivljenjskih dogodkih (poroka, zaposlitev, smrt), ki bi jih morali otroci prebaviti v dru\u017ebi starej\u0161ih in bolj izku\u0161enih.<\/p>\n\n\n\n

    Seveda bi lahko \u0161e precej povedali o psiholo\u0161kem vplivu pravljic, o Freudu in Jungu, pa Bettelheimu in drugih, a za konec morda le tale misel: bistvo pravljic ni v \u010daranju, ampak v njihovi sposobnosti o\u010daranja. Ali bomo star\u0161i to izrabili v otrokov prid ali ne, je \u0161e vedno predvsem na\u0161a odlo\u010ditev.<\/p>\n\n\n\n

    Ali ste vedeli?<\/h2>\n\n\n\n
    \"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n