{"id":1118,"date":"2024-07-15T18:01:21","date_gmt":"2024-07-15T18:01:21","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=1118"},"modified":"2024-07-15T18:01:36","modified_gmt":"2024-07-15T18:01:36","slug":"kdo-je-pravi-dedek-mraz","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/otroci\/kdo-je-pravi-dedek-mraz\/","title":{"rendered":"Kdo je pravi dedek Mraz?"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

So Miklav\u017e, Bo\u017ei\u010dek in dedek Mraz trije razli\u010dni mo\u017eje, ali gre v resnici za eno in isto osebo?<\/p>\n\n\n\n

So povezani s kr\u0161\u010danstvom ali izvirajo \u0161e iz poganskih obi\u010dajev? Gre za resni\u010dne osebe, legende ali celo za domislico trgovcev?<\/p>\n\n\n\n

Ali stanujejo na Severnem te\u010daju, Laponskem ali v Velikem Ustjugu? Nosijo \u0161kofovske kape, rde\u010de \u010depice ali ku\u010dme? Kak\u0161na je vloga parkeljnov, angel\u010dkov in \u010crnega Petra? In kaj imajo pri vsem skupaj jeleni?<\/p>\n\n\n\n

Miklav\u017e med mitom in resnico<\/h2>\n\n\n\n

Zgodovinski viri potrjujejo, da je v resnici \u017eivel Nikolaj, ki se je rodil okrog leta 256. Njegovi star\u0161i so umrli, ko je bil \u0161e otrok in mu zapustili lep kup\u010dek denarja, vendar za to ni trdnej\u0161ih dokazov. Znano je le to, da je precej prepotoval in kasneje kot ugleden in pobo\u017een mo\u017e postal \u0161kof v Izmirju na obmo\u010dju dana\u0161nje Tur\u010dije.<\/p>\n\n\n\n

Ohranjen je zapis o njegovi prisotnosti na nekem verskem shodu, vendar ni znano zakaj in s kak\u0161no funkcijo se ga je udele\u017eil. Je pa zato ostalo za njim veliko govoric o dobrih delih, posebej o obdarovanjih otrok, ki so se preme\u0161ale s starej\u0161imi, poganskimi obi\u010daji obdarovanja ob prehodu iz starega v novo leto.<\/p>\n\n\n\n

V Srednjem veku je bil Sveti Nikolaj znan po vsej Evropi kot prina\u0161alec darov. Njegovo ime je nosilo na tiso\u010de cerkev, za svojega za\u0161\u010ditnika so ga oklicale kar cele dr\u017eave, na primer Rusija in Gr\u010dija.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj legend o Svetem Nikolaju<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Najbolj znana je gotovo tista o obubo\u017eanem plemi\u010du s tremi h\u010derami. Ker zanje ni imel dote, je sklenil eno prodati v su\u017eenjstvo (verjetno bi kon\u010dala v javni hi\u0161i) in s tem dobiti denar za doto ostalih. Ko je Nikolaj to sli\u0161al, je pono\u010di skrivaj skozi okno plemi\u010deve hi\u0161e vrgel mo\u0161njo zlatnikov, kar je zado\u0161\u010dalo za prvo doto. Naslednjo no\u010d je dejanje ponovil. Tretjo no\u010d ga je pri tem plemi\u010d zalotil, a je moral nato prise\u010di, da ga ne bo izdal.<\/p>\n\n\n\n

Seveda je to le ena izmed izpeljank, med katerimi najdemo tudi take, pri katerih so mo\u0161nji\u010dki leteli v nogavice, Nikolaj je imel pomo\u010dnika Rudolfa, pa pal\u010dka Petra, ki se je zamazal s sajami in postal \u010crni Peter in \u0161e in \u0161e.<\/p>\n\n\n\n

Druga legenda pripoveduje o bogata\u0161kih sinovih, ki sta iz Azije pripotovala v Atene, kjer naj bi prejela Nikolajev blagoslov. \u017dal sta izbrala preno\u010di\u0161\u010de pri pohlepnem gostilni\u010darju, ki ju je med spanjem zabodel in razsekal. Zlo\u010din se je kot vizija prikazal tudi Nikolaju in ta je odhitel na njegovo prizori\u0161\u010de, kjer je z molitvijo o\u017eivel fanta.<\/p>\n\n\n\n

V tretji legendi nastopajo podkupljivi guverner Evstahij in trije po nedol\u017enem obsojeni mo\u017eje. Tokrat je Nikolaj nastopil \u0161e pred izvr\u0161itvijo smrtne kazni. Zaustavil je krvnika in Evstahija prisilil, da je priznal zlo\u010din, za katerega se je tudi pokesal.<\/p>\n\n\n\n

Nikolaj je bil zahvaljujo\u010d na\u0161tetim dobrim delom in \u010dude\u017eem razgla\u0161en za svetnika. Za zavetnika ga je vzelo ve\u010d skupin ljudi, na primer mornarji, \u0161tudentje, celo tatovi in seveda otroci, posebej sirote. Cerkev ga je zaradi zelo nezanesljive dokumentacije leta 1969 sicer izbrisala s seznama svetnikov, a med zavetniki \u0161e vedno ostaja eden najbolj priljubljenih.<\/p>\n\n\n\n

6. ali 25. december?<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Nekateri viri navajajo, da je Nikolaj umrl 6. decembra, zato naj bi se v spomin na njegova dobra dela takrat obdarovali. Ker naj bi ga ob sprejemu v nebesa Sveti Peter opomnil, da ga tam nih\u010de ne potrebuje in se lahko zato enkrat letno vrne na zemljo, kjer so ga otroci \u0161e kako veseli, se je marsikje povezalo dobra dela z nagradami in slaba s kaznimi.<\/p>\n\n\n\n

Miklav\u017ea danes marsikje spremljajo parkeljni, vra\u017ei\u010dki in sorodna mitolo\u0161ka bitja, katerih glavni namen je kaznovati poredne otroke in jih v prihodnjem letu pripraviti k lep\u0161emu obna\u0161anju.<\/p>\n\n\n\n

Z nastankom protestantizma so katoli\u0161ki svetniki, vklju\u010dno z Nikolajem, pri\u0161li v nemilost, vendar se ve\u010dina ljudi obdarovanju ni \u017eelela odre\u010di. Tako so ponekod premaknili datum obdarovanja na 25. decemeber.<\/p>\n\n\n\n

Ker se je okrog daril razvila prava mala industrija, moramo na vsak na\u010din omeniti \u0161e \u010dokoladne figurice Svetega Nikolaja, ki so jih najprej izdelovali na Nizozemskem in z ladjo po\u0161iljali tudi v ZDA. Nizozemci so se z njimi obdarovali ve\u010d tednov pred Ameri\u010dani, kar spet pojasni razliko med 6. in 25. decembrom!<\/p>\n\n\n\n

Kateri Bo\u017ei\u010dek je pravi?<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vsako leto o tem odlo\u010dajo Bo\u017ei\u010dki z vsega sveta. V zna\u010dilnih rde\u010de belih opravah se zberejo na Danskem, kjer po\u010dastijo tistega ‘pravega’, ki \u017eivi na Grenlandiji, na skrivnem posestvu, ki ga skrbno \u010duvajo Inuiti.<\/p>\n\n\n\n

Vendar njegovo prvenstvo vsako leto pod vpra\u0161aj postavljata vsaj dva rivala. Oba domujeta na Laponskem, eden na finski, drugi na \u0161vedski strani, vsak s svojim zabavi\u0161\u010dnim parkom in desettiso\u010di pisem, ki jih po\u0161iljajo otroci z vsega sveta. Posebej finski Bo\u017ei\u010dek, ki domuje blizu Rovaniemija, vztrajno posku\u0161a prepri\u010dati ostale, da je glavni on, ostali pa si zaslu\u017eijo le naslov Bo\u017ei\u010dkovega zastopnika.<\/p>\n\n\n\n

Doslej v svojih prizadevanjih \u0161e ni uspel, a to ga ne ovira, da ne bi posku\u0161al \u0161e naprej in ob tem nasmejal \u0161tevilnih gledalcev, ki se ob sre\u010danjih Bo\u017ei\u010dkov seveda izjemno zabavajo.<\/p>\n\n\n\n

Ko smo \u017ee na severu, omenimo \u0161e rekordni shod v Bo\u017ei\u010dke na\u0161emljenih ljubiteljev rde\u010dih oblek in umetnih belih brad. 7. decembra 2002 jih je 2685 zakorakalo po ulicah \u0161vedskega mesta Bralande in se vpisalo v Guinnessovo knjigo rekordov.<\/p>\n\n\n\n

Amerika<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Najve\u010d sprememb je Nikolaja doletelo v ZDA. Nizemski priseljenci so ga imenovali Sinterklaas, kar so stotine ust popa\u010dile v Santa Claus. Skandinavci so dodali lete\u010de jelene, Irci pri\u017egane sve\u010de, Nemci okra\u0161ene smre\u010dice.<\/p>\n\n\n\n

Na za\u010detku 19. stoletja je Washington Irving v svoji zgodbi ustvaril ameri\u0161kega Bo\u017ei\u010dka, ki pa se je preva\u017eal s ko\u010dijo in kadil pipo. Sledila je pesem Clementa Clarka Moorea, kjer so konje zamenjali jeleni in ko\u010dijo sani. Ker so v naslednjih desetletjih za Bo\u017ei\u010dkovo podobo skrbeli predvsem nem\u0161ki ilustratorji, ne presene\u010da, da so ga za\u010deli upodabljati z vr\u010dkom piva.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ele v 30. letih prej\u0161njega stoletja so se pri Coca-Coli domislili, da bi ga lahko uporabili za svoje propagandne namene. Oblekli so ga v korporacijske barve in pivo zamenjali s steklenico kokakole. Sveti Nikolaj je postal povsem druga oseba.<\/p>\n\n\n\n

Marsikdo Bo\u017ei\u010dka ni \u017eelel sprejeti. Ponekod je za darila ob 25. decembru namre\u010d zadol\u017een kar bo\u017ei\u010dek, torej bo\u017eji otrok. Drugje, na primer v Sovjetski zvezi, je kapitalisti\u010dnega Bo\u017ei\u010dka izrinil dedek Mraz s ku\u010dmo namesto \u010depice. Poleg tega pravoslavne de\u017eele Bo\u017ei\u010d praznujejo 7. januarja, ne 25. decembra.<\/p>\n\n\n\n

Poglavitno vpra\u0161anje – ali res obstaja, pa otroci \u0161e vedno zastavljajo. \u010ce vas spravijo v zadrego, se spomnite osemletne Virginie Hanlon, ki je leta 1897 vpra\u0161anje zastavila kar New York Sunu. Odgovorili so ji: “Da, seveda obstaja!”<\/p>\n\n\n\n

\u00a9 <\/em>Wikimedia Commons<\/em> <\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

So Miklav\u017e, Bo\u017ei\u010dek in dedek Mraz trije razli\u010dni mo\u017eje, ali gre v resnici za eno in isto osebo? So povezani s kr\u0161\u010danstvom ali izvirajo \u0161e iz poganskih obi\u010dajev? Gre za resni\u010dne osebe, legende ali celo za domislico trgovcev? Ali stanujejo na Severnem te\u010daju, Laponskem ali v Velikem Ustjugu? Nosijo \u0161kofovske kape, rde\u010de \u010depice ali ku\u010dme? […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":15,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1118","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1118","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1118"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1118\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1128,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1118\/revisions\/1128"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/15"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1118"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}