{"id":1101,"date":"2024-07-15T17:54:14","date_gmt":"2024-07-15T17:54:14","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=1101"},"modified":"2024-07-15T17:54:40","modified_gmt":"2024-07-15T17:54:40","slug":"so-pravljice-sploh-primerne-za-otroke","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/otroci\/so-pravljice-sploh-primerne-za-otroke\/","title":{"rendered":"So pravljice sploh primerne za otroke?"},"content":{"rendered":"\n
\n

<\/p>\n“Domi\u0161ljija je pomembnej\u0161a od znanja.”
Albert Einstein<\/cite><\/blockquote>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Pripovedovanje zgodb (tudi pravljic) je od nekdaj dru\u017eabno po\u010detje. Kar predstavljajmo si skupino lovcev v praskupnosti, ki se v mraku zbere okrog ognja, kjer prisluhne najbolj\u0161im pripovedovalcem.<\/p>\n\n\n\n

Seveda so bili vedno zraven otroci, a \u0161ele v 19. stoletju je za\u010delo prevladovati mi\u0161ljenje, da so pravljice namenjene predvsem otrokom.<\/p>\n\n\n\n

Brata Grimm sta po prvi izdaji \u2018svojih\u2019 (ljudske pripovedi sta zapisala in zelo svobodno priredila) pri\u0161la do spoznanja, da bi pravljice lahko otrokom pomagale pri spoznavanju dru\u017ebenih odnosov v \u010dasih, ko so se ti postavljali na novo in je postalo vklju\u010devanje v dru\u017ebo precej bolj zapleteno. Z nenehnim prirejanjem in popravljanjem sta sporo\u010dila dodobra preoblikovala, izrabila in v\u010dasih tudi zlorabila.<\/p>\n\n\n\n

Pravljice so polne stereotipov!<\/h2>\n\n\n\n

V \u0161tevilnih pravljicah mo\u0161ki liki z inteligenco, pogumom in vztrajnostjo pridejo do cilja, ki ga obi\u010dajno predstavlja lepa \u017eena in kup denarja. Najbolj znani \u017eenski liki so lepi in pasivni. Namesto poguma je nagrajena poni\u017enost (Pepelka), prebrisana \u017eenska je kaznovana namesto naivne (\u010deprav \u010darovnica trikrat prelisi\u010di Snegulj\u010dico, je na koncu zmagovalka slednja, saj je vendar lep\u0161a!), nasvetov bolj izku\u0161enih ni treba poslu\u0161ati (Rde\u010da kapica ne upo\u0161teva materinih napotkov), saj bo vse te\u017eave re\u0161il mo\u0161ki (lovec) …<\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161ne stereotipe o spolih so posebej zavzeto napadale feministke, a pri tem pogosto spregledale pravljice, v katerih nastopajo pogumne in pametne junakinje, ki re\u0161ujejo iz te\u017eav svoje ljub\u010dke (Vasilisa Ivana v Vasilisi Prebrisani), brate (Gerda Kaia v Sne\u017eni kraljici) ali o\u010dete (Lepotica svojega o\u010deta v Lepotica in Zver), pa tudi dejstvo, da v \u0161tevilnih pravljicah mo\u0161kemu junaku do kon\u010dne zmage pomaga \u017eenska (vila, za\u010darana princesa).<\/p>\n\n\n\n

Seveda ostane o\u010ditek, da od \u017eenskih likov praviloma pri\u010dakujemo lepoto, a enako velja tudi za mo\u0161ke. Tudi princi so lepi, ne le pogumni, pamet pa tudi pri njih obi\u010dajno igra postransko vlogo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Drug pogost stereotip je povezovanje zunanjega videza z osebnostjo. Zlobni liki so skoraj vedno grdi (pomislimo na \u0160picparkeljca, zmaje, \u010darovnico iz Janka in Metke …), lep videz je rezerviran za osebe dobrega srca. Pa je to res?<\/p>\n\n\n\n

Ma\u010deha Snegulj\u010dice je bila vsekakor lepotica, lepe so bile tudi Pepelkina ma\u010deha in njeni h\u010deri iz prej\u0161njega zakona (tako vsaj v Grimmovi verziji, Disney je kasneje malo pogoljufal), pa Sne\u017ena kraljica, \u0161e ve\u010d lepotic pa najdemo v folklori, kjer neprevidne popotnike vabijo v smrt …<\/p>\n\n\n\n

Po drugi plati ni te\u017eko najti pravljic, kjer se liki neprivla\u010dnega videza izka\u017eejo za dobrosr\u010dne in dragocene pomo\u010dnike glavnim junakom (Baba Jaga v nekaterih ruskih pravljicah) ali celo brezhibno odigrajo glavno vlogo kar sami (na primer Grdi ra\u010dek). V pravljicah torej po videzu zares sodimo vnaprej, a se kar pogosto izka\u017ee, da smo si sprva ustvarili napa\u010dno mnenje in ga moramo popraviti.<\/p>\n\n\n\n

Pomembna, povr\u0161nim balcem pogosto neopazna lastnost pravljic, zaradi katerih so jih \u0161tevilni totalitarni re\u017eimi preganjali ali pisali na novo, je namre\u010d ravno v tem, da je v pravljicah vse mogo\u010de in so spremembe tako reko\u010d obvezne (\u017eabci postanejo princi, kralji postanejo bera\u010di …).<\/p>\n\n\n\n

Pravljice so nasilne!<\/h2>\n\n\n\n

V pravljicah zares mrgoli nasilja in do smernic, ki sta jih za\u010drtala brata Grimm, tudi spolnosti ni manjkalo. Nasilje in spolnost nista temi, ki bi veljali kot primerni za otroke. \u010ceprav pravljice slu\u017eijo pripravi na \u017eivljenje, majhnemu otroku zares ni treba izvedeti vseh so\u010dnih podrobnosti, dokler ne dose\u017ee dolo\u010dene \u010dustvene zrelosti.<\/p>\n\n\n\n

Grimma sta \u0161la tako dale\u010d, da sta v nekaterih svojih pravljicah iz prvotnih zapisov \u010drtala \u017ee omembo postelje! Toda \u010de spolnost morda \u0161e lahko po\u010daka vsaj do trenutka, ko se otrok za\u010dne dobro zavedati svojega telesa in druga\u010dnosti teles drugih, se bo z nasiljem in smrtjo zelo verjetno sre\u010dal zelo zgodaj. \u010ce ne prej, ko ga bo v vrtcu odrinil vrstnik. Bomo ob vrab\u010djem trupelcu, ki ga opazimo na sprehodu, rekli, da pti\u010dek samo spi?<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ravno pravljice<\/a> nas u\u010dijo, da nasilje ni vedno najbolj\u0161i na\u010din re\u0161evanja nesporazumov. V pravljicah se praviloma bolje odre\u017eejo junaki, ki te\u017eave premagujejo z vztrajnostjo, zvija\u010dnostjo, celo s humorjem, kot tudi\u00a0 v resni\u010dnem \u017eivljenju nasilje obi\u010dajno pride na vrsto \u0161ele, ko odpove diplomacija.<\/p>\n\n\n\n

Pravljice nasilja ne poveli\u010dujejo, se mu pa ne izognejo, kot se mu tudi sicer v \u017eivljenju ne moremo. Pretiravanje z opisovanjem potokov krvi, odsekanih udov in srce parajo\u010dih krikov je bolj umetni\u0161ki u\u010dinek, ki ga obi\u010dajno zlahka obidemo. Otrokom namre\u010d ob pripovedovanju pravljic ni treba predstaviti prav vseh najgrozovitej\u0161ih podrobnosti.<\/p>\n\n\n\n

Predelajmo pravljice!<\/h2>\n\n\n\n

Pravljice prihajajo iz daljne preteklosti, a nas nagovarjajo tukaj in zdaj. Ne\u0161teti posredniki so posegali v njihovo vsebino, dodajali in odvzemali osebe (v Perraultovi Rde\u010di kapici ni bilo lovca, Grimma sta v \u0160picparkeljca dodala hudi\u010da) in dogodke (v Grimmovi Pepelki sta si tekmici glavne junakinje v \u017eelji, da bi stla\u010dili no\u017eice v \u010develj\u010dek, odrezali peti, Disney je v Snegulj\u010dici dodal poljub, ki premaga urok), zato se zdi majhen popravek pravljice velika pridobitev za ne\u017eno in ob\u010dutljivo otro\u0161ko psiho.<\/p>\n\n\n\n

Rahlo\u010duten o\u010dka tako ne bo povedal otrokom, da je Janka in Metko v gozdu pustil njun o\u010de, ampak ju bo raje obto\u017eil neprevidnosti, zaradi katere sta se izgubila. Domislica s kamen\u010dki in kasneje z drobtinicami ob tem seveda zvodeni. Tudi lakota, ki je bila tako stra\u0161na, da je star\u0161e v tekmi za pre\u017eivetje obrnila proti lastnim otrokom, je v tej verziji povsem odve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Res, le zakaj bi v razvitem svetu otroke, ki so tako polni vsega, da bodo prav kmalu za\u010deli s shuj\u0161evalnimi dietami, begali z lakoto, zaradi katere vendar umirajo drugi, nekje dale\u010d, za devetimi gorami in vodami?<\/p>\n\n\n\n

Izbolj\u0161ana izpeljanka Janka in Metke bo poslu\u0161alcem prihranila nekaj strahu in pripovedovalcem marsikatero neprijetno vpra\u0161anje. \u017dal tako osiroma\u0161ena pravljica izgubi toliko ostrine, da bo na otroka komaj naredila vtis,  pri odra\u0161\u010danju in iskanju odgovorov na \u017eivljenjska vpra\u0161anja pa mu dala bore malo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Si lahko predstavljamo prijazno mamico, ki svojemu otroku pove Rde\u010do kapico, v kateri volk nikogar ne poje, ampak vsi udele\u017eenci sedejo za skupno mizo in se volk pred mo\u010djo argumentov pokesa svojih zlobnih namenov?<\/p>\n\n\n\n

Sre\u010den konec pa\u010d lahko dose\u017eemo tudi tako, da Rde\u010da kapica pravo\u010dasno odpre ko\u0161aro in njeno vsebino po\u0161teno razdeli, kajne? Toda preden mamico pohvalimo za domiselnost, pomislimo \u0161e na otroka, ki v njeni Rde\u010di kapici ne bo izvedel, da je bila deklica za neposlu\u0161nost (zapustila je namre\u010d pot) kaznovana, in da je imela v bistvu ve\u010d sre\u010de kot pameti (kot jo imamo pogosto, a ne vedno tudi sicer v \u017eivljenju)!<\/p>\n\n\n\n

Bo tak otrok odrasel s primernimi predstavami o omejitvah, ki ga \u010dakajo, ko bo za\u010del prevzemati odgovornost za svoje obna\u0161anje? Se bo znal primerno odzvati na predloge volkov, s katerimi bo imel opravka v svetu izobrazbe, financ, osebnih odnosov? Bo sploh lahko kdaj dojel, da ovire v \u017eivljenju premagujemo s pomo\u010djo znanja, izku\u0161enj, domiselnosti, vztrajnosti … ne nazadnje prijateljev?<\/p>\n\n\n\n

Predelave so torej lahko zelo dvorezen me\u010d, posebej \u010de pomislimo na zelo verjetno mo\u017enost, da bo otrok nekega dne sli\u0161al tudi drugo, manj \u2018primerno\u2019 izpeljanko iste pravljice, ki ga bo morda zmedla, pretresla ali razjezila.<\/p>\n\n\n\n

Klasi\u010dne pravljice so postale klasi\u010dne ravno zaradi svojih izredno mo\u010dnih sporo\u010dil. \u010ce jih ne razumemo, se predelavam torej raje izognimo in kak\u0161no pravljico prihranimo za kasneje.<\/p>\n\n\n\n

Ocenimo torej zrelost svojih otrok in svojo sposobnost pojasnjevanja za vsako pravljico posebej. Ko bomo pripravljeni, \u010deprav morda leto ali dve kasneje, pa pravljice le povejmo v \u010dim popolnej\u0161i obliki!<\/p>\n\n\n\n

\u00a9 Flickr.com<\/a><\/em>
\u00a9 <\/em>Flickr.com<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u00a9 Flickr.com<\/a><\/em>
\u00a9 Flickr.com<\/a><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

“Domi\u0161ljija je pomembnej\u0161a od znanja.”Albert Einstein Pripovedovanje zgodb (tudi pravljic) je od nekdaj dru\u017eabno po\u010detje. Kar predstavljajmo si skupino lovcev v praskupnosti, ki se v mraku zbere okrog ognja, kjer prisluhne najbolj\u0161im pripovedovalcem. Seveda so bili vedno zraven otroci, a \u0161ele v 19. stoletju je za\u010delo prevladovati mi\u0161ljenje, da so pravljice namenjene predvsem otrokom. Brata […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":15,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1101","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1101","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1101"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1101\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1110,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1101\/revisions\/1110"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/15"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1101"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}