{"id":1061,"date":"2024-07-15T17:40:17","date_gmt":"2024-07-15T17:40:17","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=1061"},"modified":"2024-07-15T17:40:35","modified_gmt":"2024-07-15T17:40:35","slug":"duda-ali-ne-duda","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/otroci\/duda-ali-ne-duda\/","title":{"rendered":"Duda ali ne duda"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Sesalni refleks je eden najmo\u010dnej\u0161ih pri vseh sesalcih. S sesanjem otrok pride do hrane, na ta na\u010din se potola\u017ei tudi ob najrazli\u010dnej\u0161ih te\u017eavah.<\/p>\n\n\n\n

Dojen\u010dek potrebuje poleg hrane, toplote in objemov \u010dim ve\u010d sesanja. Ali naj sesa prsno bradavico svoje matere, lasten palec ali dudo, je vpra\u0161anje, ob katerem si niso na jasnem niti strokovnjaki.<\/p>\n\n\n\n

Dudanje neko\u010d<\/h2>\n\n\n\n

Da sesanje otroku nudi ugodje in u\u017eitek, vedo matere od pradavnine. Ker neprestano sesanje, \u017eve\u010denje in grizljanje za prsno bradavico ni prijetno in jo slina s\u010dasoma za\u010dne razjedati, so si matere pomagale z razli\u010dnimi pripomo\u010dki.<\/p>\n\n\n\n

Revnej\u0161i sloji so dali otroku v usta krpico, malce premo\u017enej\u0161i so v krpico ovili ko\u0161\u010dek sladkorja, \u0161e premo\u017enej\u0161i so mu privo\u0161\u010dili kar sladkorno pali\u010dico. Najbogatej\u0161i so si dali du\u0161ka z umetelno oblikovanimi dudami iz srebra, biserovine ali koral.<\/p>\n\n\n\n

Gumijasta duda, kakr\u0161no poznamo danes, izvira z za\u010detka 20. stoletja. Potro\u0161nikom je bila \u017ee od za\u010detka na voljo v ve\u010d barvah, \u010deprav niso bile vse primerne za otroka. Takratne bele dude so na primer vsebovale znatne koli\u010dine svinca.<\/p>\n\n\n\n

Otroci, ki niso dudali, so seveda sesali palec.<\/p>\n\n\n\n

Prvi nasprotniki<\/h2>\n\n\n\n

\u017de v 19. stoletju so psihologi v sesanju iskali globje pomene. Nem\u0161ki pediater Lindner, ki ga je rad citiral Freud, je sesanje razlagal kot obliko otrokovega do\u017eivljanja erotike, kar je spro\u017eilo vrsto pomislekov.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e ve\u010d se jih je pojavilo po Chandlerjevi raziskavi deformacij ust in zob. Na eni strani je bil torej prisoten strah, da se ne bi otroci izrodili v spolne iztirjence, na drugi pretresljive slike krivih zob. Pe\u0161\u010dica zaskrbljenih je prepri\u010dala mno\u017eico slabo obve\u0161\u010denih in leta 1926 je na primer Francija prodajo dud celo prepovedala.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu so otroci \u0161e naprej sesali in odra\u0161\u010dali v bolj ali manj povpre\u010dne dr\u017eavljane. Javno mnenje se je spet nagnilo v prid dudanju, tako da je ta navada danes vsesplo\u0161no raz\u0161irjena in velja za povsem sprejemljivo, v nekaterih primerih celo koristno.<\/p>\n\n\n\n

Za dudo!<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Otroci imajo razli\u010dno razvit sesalni refleks. Pri nekaterih je tako mo\u010dan, da ga mati le te\u017eko zadovolji. Posebej, \u010de gre za moderno mamo, ki se \u017ee dva meseca po porodu vrne v slu\u017ebo in preneha z dojenjem. V tak\u0161nih primerih je duda dragocen pomo\u010dnik, vendar strokovnjaki opozarjajo, da ne bi smela nikoli postati \u010dustvena opornica, od katere je na koncu odvisna vsa dru\u017eina, ki otroku vsaki\u010d, ko zajoka, tla\u010di dudo v usta.<\/p>\n\n\n\n

Nenavadna prednost dude je njen vpliv na takoimenovani sindrom nenadne smrti novorojen\u010dkov. Razlogi za ta pojav so povezani z motnjami dihanja, duda pa (to je ena od teorij) otroku ote\u017euje prevalitev na trebuh (s tem se pove\u010da verjetnost zadu\u0161itve) in tako omogo\u010da varnej\u0161e spanje. Otrokom s pove\u010dano verjetnostjo sindroma nenadne smrti (na primer nedono\u0161en\u010dki, otroci kadilk) jo nekateri pediatri toplo priporo\u010dajo.<\/p>\n\n\n\n

Nedavno je bila odkrita \u0161e nenavadnej\u0161a uporaba. Na univerzii v Goettingenu so preu\u010devali njen vpliv na dihanje v spanju in odkrili, da odrasli s pomo\u010djo posebno oblikovane dude za kar 70 odstotkov manj smr\u010dijo!<\/p>\n\n\n\n

Vendarle proti dudi<\/h2>\n\n\n\n

Pomisleki zobozdravnikov ostajajo. Otroci, ki se dudi odre\u010dejo pozno, imajo praviloma te\u017eave z zobmi. Duda s svojim pritiskom ovira rast zob, v nekaterih primerih celo povzro\u010da deformacije mi\u0161ic v ustnicah. Zato strokovnjaki priporo\u010dajo, da se otrok tega pripomo\u010dka odvadi do prvega leta starosti.<\/p>\n\n\n\n

Tako kot proizvajalci dud posku\u0161ajo star\u0161e prepri\u010dati v koristi dudanja (pri tem radi pretiravajo), se njihovi nasprotniki strastno zavzemajo za njihovo odpravo. Obto\u017eujejo je pove\u010dane verjetnosti zadu\u0161itve, razvoja alergije na lateks, motenj hranjenja, predvsem dojenja, podalj\u0161evanja \u010dustvene in osebnostne nezrelosti, zgodnej\u0161ega prenehanja dojenja, po\u0161kodb ustnic, negativnega vpliva na razvoj zob in tako naprej. Najbolj zagrizeni primerjajo dudanje kar z u\u017eivanjem prepovedanih drog.<\/p>\n\n\n\n

Kdo ima prav?<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ob primerno izbrani dudi (kakovostna izdelava iz enega dela) je verjetnost zadu\u0161itve zanemarljiva, enako velja za po\u0161kodbe ustni\u010dnih mi\u0161ic. \u010ce sumimo na alergijo na lateks, so na voljo dude iz silikona in drugih materialov. Na razvoj otrokove osebnosti precej bolj kot dudanje ali nedudanje vpliva odnos star\u0161ev. \u010ce ‘crkljanja’ ne nadome\u0161\u010dajo z dudo, bo dudajo\u010di otrok odrasel kot njegov nedudajo\u010di vrstnik.<\/p>\n\n\n\n

Bolj zaskrbljujo\u010d je vpliv na dojenje. Otroci, ki se navadijo dude v prvih \u0161estih tednih \u017eivljenja, imajo z dojenjem ve\u010d te\u017eav. Ker poteka sesanje dude druga\u010de kot sesanje prsne bradavice, se novorojen\u010dek lahko zmede, nepravilno doji, to pa povzro\u010di pri materi manj\u0161e izlo\u010danje mleka, zaradi \u010desar je proces dojenja okrnjen. Tak\u0161ni otroci se v povpre\u010dju prej nehajo dojiti, kar lahko do zdravstvenih te\u017eav.<\/p>\n\n\n\n

Stroka zato priporo\u010da uporabo dude \u0161ele po tem, ko je proces dojenja \u017ee lepo stekel. Dejstvo je tudi, da otroci, ki dudajo, kasneje spregovorijo, kar je zaradi polnih ust seveda razumljivo. Ni pa to ni\u010d tragi\u010dnega, \u010de so zaradi dude star\u0161i in otrok bolj spo\u010diti in naspani. Prednost dude je tudi v tem, da dudajo\u010d otrok ne sesa prstov, kar lahko vodi do ko\u017enih vnetij in drugih te\u017eav.<\/p>\n\n\n\n

Palec proti dudi<\/h2>\n\n\n\n

Mo\u010dan argument zagovornikov dude je gotovo sesanje prstov. Otrok, ki sesanje potrebuje, ga bo tudi na\u0161el, \u010de je to star\u0161em v\u0161e\u010d ali ne. Sesanje prstov in rokavov ni niti na pogled prijetno, niti higiensko neopore\u010dno. Poleg tega je otroku, ki s sesanjem pretirava, la\u017eje vzeti dudo kot palec. Iz sesanja palca se rada razvije grda razvada grizenja nohtov.<\/p>\n\n\n\n

V ZDA na primer prodajalci v otro\u0161kih trgovinah \u017ee vedo za trik, s katerim star\u0161i otroka odvadijo od dude. Pripeljejo ga do police z igra\u010dami in tam otrok s prodajalcem zamenja dudo za igra\u010dko po svojem izboru. Pri palcu ta trik ne deluje.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu niti star\u0161ev otrok, ki sesajo palec ne bi smelo skrbeti. Pri pribli\u017eno letu starosti, ko otrok shodi, za\u010dne povsem druga\u010de uporabljati roke. Veliko bo prijemanja, u\u010dil se bo igre in prilo\u017enosti za odvajanje od sesanja bo ve\u010d kot dovolj.<\/p>\n\n\n\n

Ali ste vedeli?<\/h2>\n\n\n\n
    \n
  • Duda se je sredi 90. let prej\u0161njega stoletja pojavila kot – modni dodatek. V nekaterih krogih je duda v pisanih barvah postala za\u0161\u010ditni znak predvsem najstnic, zraven pa se je najbolj podala glasna tehno glasba in primeren odmerek po\u017eivila MDMA, bolj znanega znanega po imenu ekstazi.<\/li>\n\n\n\n
  • Podobno je bilo nekaj let prej z varnostnimi sponkami in punkom. Prav zaradi tak\u0161nih povezav so \u0161tevilne vzgojne ustanove no\u0161enje dude prepovedale, vendar je modna muha tako ali tako izzvenela sama od sebe.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Sesalni refleks je eden najmo\u010dnej\u0161ih pri vseh sesalcih. S sesanjem otrok pride do hrane, na ta na\u010din se potola\u017ei tudi ob najrazli\u010dnej\u0161ih te\u017eavah. Dojen\u010dek potrebuje poleg hrane, toplote in objemov \u010dim ve\u010d sesanja. Ali naj sesa prsno bradavico svoje matere, lasten palec ali dudo, je vpra\u0161anje, ob katerem si niso na jasnem niti strokovnjaki. Dudanje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":15,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1061","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1061","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1061"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1061\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1069,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1061\/revisions\/1069"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/15"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1061"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}