{"id":1037,"date":"2024-07-15T11:11:17","date_gmt":"2024-07-15T11:11:17","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=1037"},"modified":"2024-07-15T11:11:33","modified_gmt":"2024-07-15T11:11:33","slug":"cudezni-otroci","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/otroci\/cudezni-otroci\/","title":{"rendered":"\u010cude\u017eni otroci"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ve\u010dina otrok pri dveh letih komaj sestavi stavek z repom in glavo. No, nekateri otroci znajo takrat \u017ee govoriti ve\u010d tujih jezikov, na pamet se\u0161tevajo hitreje od odraslih s kalkulatorji in v prostem \u010dasu pi\u0161ejo simfoni\u010dno glasbo. Tak\u0161ni primeri so redki, a zato toliko odmevnej\u0161i.<\/p>\n\n\n\n

O \u010dude\u017enih otrocih tako kar veliko sli\u0161imo. Toda, ko odrasejo, ve\u010dina ponikne v mno\u017eici.<\/p>\n\n\n\n

Kdo so \u010dude\u017eni otroci?<\/h2>\n\n\n\n

\u010cude\u017eni otrok \u017ee v mladih letih poka\u017ee znanje, ki je obi\u010dajno rezervirano le za starej\u0161e. Kdor pri treh letih teko\u010de govori slovensko, angle\u0161ko, francosko in nem\u0161ko, je gotovo \u010dude\u017eno dete. \u010ce iste jezike obvlada pri tridesetih, je zgolj prevajalec. Drug kriterij je malo ostrej\u0161i. Pri dolo\u010deni starosti (stroka se je zedinila za 11 let), mora imeti izobrazbo odraslega strokovnjaka (na primer diplomiranega in\u017eenirja fizike).<\/p>\n\n\n\n

To v praksi pomeni, da \u010dude\u017eni otroci preskakujejo razrede, zagovarjajo doktorske disertacije \u0161e pred polnoletnostjo in se pri starosti, ko njihovi vrstniki \u0161ele za\u010denjajo kariere, lahko \u017ee upokojijo.<\/p>\n\n\n\n

\u010cude\u017ene otroke odlikuje velika \u017eelja po znanju in izpopolnjevanju. \u010ceprav so njihova telesa otro\u0161ka, jih nenasitna \u017eelja po iskanju popolnosti \u017eene k napornemu \u0161tudiju ali treningu, ki bi izmu\u010dil celo odraslo osebo.<\/p>\n\n\n\n

Za dosego svojega cilja so se pripravljeni odre\u010di ve\u010dini dejavnosti svojih vrstnikov. Med tem, ko se le-ti zabavajo v lunaparku, \u010dude\u017eni otroci v gara\u017eah sestavljajo robote in se pri tem zabavajo celo bolj. Pogosta posledica je skromno dru\u017eabno \u017eivljenje, kar pa jih ne moti, saj se jim vrstniki zdijo otro\u010dji.<\/p>\n\n\n\n

Nekateri \u010dude\u017eni otroci postanejo celo izrazito asocialni in lahko zaidejo tudi v resne te\u017eave. Kljub temu ve\u010dina vendarle \u017eivi polno \u017eivljenje, povsem primerljivo z \u017eivljenjem njihovih sosedov.<\/p>\n\n\n\n

Kje so \u010dude\u017eni otroci?<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Najdemo jih na vseh podro\u010djih, a na nekaterih so precej pogostej\u0161i. Praviloma je to povsod, kjer so prisotna jasna in stroga, \u010deprav v\u010dasih zelo zapletena pravila. Na podro\u010djih, ki zahtevajo ve\u010djo razgledanost in vsestranskost, \u010dude\u017enih otrok skoraj ni. Najdemo jih torej med matematiki, filozofi, igralci miselnih iger, kot sta go ali \u0161ah, in glasbeniki, ne pa tudi na primer v mednarodni diplomaciji.<\/p>\n\n\n\n

\u010cude\u017eni otrok najve\u010dkrat izhaja iz urejenega dru\u017einskega okolja, v katerem sta oba star\u0161a visoko izobra\u017eena, zaposlena in otroku posve\u010data veliko svojega \u010dasa. Obi\u010dajno gre za najstarej\u0161ega otroka ali edinca.<\/p>\n\n\n\n

Kljub pogostemu prepri\u010danju, da za vsakim \u010dude\u017enim otrokom stoji obseden star\u0161, ki skozi potomca iz\u017eivlja svoje neuresni\u010dene sanje, to navadno ni res. Mnogi star\u0161i ob odkritju otrokovovih napovpe\u010dnih sposobnosti sicer vlo\u017eijo veliko truda v njihov razvoj, a praviloma je otrok tisti, ki \u017eene star\u0161e, ne star\u0161i otroka.<\/p>\n\n\n\n

Kako delujejo \u010dude\u017eni otroci?<\/h2>\n\n\n\n

V zadnjih dveh desetletjih smo o delovanju \u010dlove\u0161kih mo\u017eganov izvedeli ve\u010d kot prej v celotni civilizaciji. Nevrologi sedaj lahko doka\u017eejo, da \u017eiv\u010dni sistem pri \u010dude\u017enih otrocih deluje druga\u010de kot pri njihovih vrstnikih.<\/p>\n\n\n\n

Dolgo je veljalo, da \u010dude\u017eni otroci nalogo opravijo preprosto hitreje od ostalih. Toda s pomo\u010djo magnetne resonance je jasno, da je razlika predvsem v na\u010dinu izrabe.<\/p>\n\n\n\n

\u010cude\u017eni otroci k re\u0161evanju problema pritegnejo ve\u010d mo\u017eganskih predelov, tudi tak\u0161ne, ki jih po dosedanjem prepri\u010danju za dolo\u010deno nalogo ne bi bilo treba. Zato so re\u0161itve pogosto presenetljive in odkrivajo nenavadne bli\u017enjice.<\/p>\n\n\n\n

V ilustracijo navedimo le anekdoto, v kateri nastopa legendarni matematik Carl Friedrich Gauss. Ko je njegov u\u010ditelj v \u0161oli poskusil u\u010dence zamotiti z nalogo, v kateri naj bi se\u0161teli \u0161tevila med ena in sto, je Gauss takoj opazil, da 1 +100 tvorita enako vsoto kot 2 + 99, 3 + 98 in tako naprej. Zato je dolgotrajno se\u0161tevanje spremenil v kratko mno\u017eenje in nalogo re\u0161il rekordno hitro.<\/p>\n\n\n\n

Raziskave so pokazale tudi, da \u010dude\u017eni otroci veliko la\u017eje ‘preklapljajo’ med levo in desno mo\u017egansko poluto, kar pomeni uspe\u0161nej\u0161e sodelovanje ustvarjalnega in ocenjevalnega dela mo\u017eganov. Prav zato se nekateri na obi\u010dajnih inteligen\u010dnih testih ne odre\u017eejo najbolje. Testi so pa\u010d narejeni za obi\u010dajne vzorce razmi\u0161ljanja, vendar \u010dude\u017eni otroci razmi\u0161ljajo druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj primerov \u010dude\u017enih otrok<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Blaise Pascal je v 17. stoletju postavil temelje dana\u0161njemu ra\u010dunalni\u0161tvu. Blestel je v geometriji in verjetnostnem ra\u010dunu, preu\u010deval tlak v teko\u010dinah in zadnja leta posvetil predvsem filozofiji. \u010ceprav je umrl pri komaj 39 letih, njegova dela \u0161e vedno vplivajo na moderno ekonomijo in sociologijo. Ker je kot otrok toliko \u010dasa posve\u010dal naravoslovju, mu je o\u010de celo prepovedal ukvarjanje z matematiko do 15. leta, saj se je bal, da bo zanemaril \u0161tudij jezikov. Danes se po njem imenujeta enota za merjenje tlaka in ra\u010dunalni\u0161ki programski jezik.<\/p>\n\n\n\n

Ni\u010d manj vpliven ni bil Avicena, ki velja za o\u010deta moderne medicine. Pri 10. letih je znal Koran na pamet, \u0161tudiral je filozofijo in pri 16. postal zdravnik. Uvedel je vrsto novih metod in zapustil 450 znanstvenih del.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e produktivnej\u0161i je bil \u0161panski dramatik Lope de Vega, ki je \u017ee pri petih letih obvladal latin\u0161\u010dino, pri desetih prevajal latinske verze in do konca svojega burnega \u017eivljenja napisal kakih 1800 komedij. \u010ceprav sam o njih ni imel dobrega mnenja, spadajo danes med temelje evropskega gledali\u0161\u010da.<\/p>\n\n\n\n

Presko\u010dimo nekaj stoletij in omenimo Stevea Wozniaka, ki je usvaril sloviti ra\u010dunalnik Apple. Pri petih letih je \u017ee sestavljal elektri\u010dna vezja, pri enajstih izdelal radijski oddajnik, po uspehu z Applom se je upokojil kot milijonar in zdaj se trudi pomagati \u010dim ve\u010d otrokom, da se nau\u010dijo ra\u010dunalni\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n

Tudi v umetnosti je kar nekaj \u010dude\u017enih otrok. Seveda se takoj spomnimo Mozarta ali Picassa, ki sta za seboj pustila izjemno obse\u017ena opusa. Manj znana sta Juni\u010di Ono, japonski risar stripov, ki je na zahtevnem ameri\u0161kem tr\u017ei\u0161\u010du uspel \u0161e preden je kon\u010dal osnovno \u0161olo, ali kanadska igralka Ana Paquin, ki je oskarja za vlogo v filmu Klavir prejela pri 11 letih.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e dolgo bi lahko na\u0161tevali, a vzorec je \u017ee o\u010diten: \u010dude\u017eni otroci se \u017ee rodijo z izjemnimi sposobnostmi, ki pa jih morajo \u0161e razvijati, \u010de se ho\u010dejo izkazati s kon\u010dnimi izdelki. To zahteva izvirnost, ustvarjalnost in veliko spretnosti. Ker so spretnej\u0161i od ostalih, imajo bolj\u0161i za\u010detni polo\u017eaj. A za dosego ciljev morajo \u010dude\u017eni otroci delati prav tako kot vsi ostali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ve\u010dina otrok pri dveh letih komaj sestavi stavek z repom in glavo. No, nekateri otroci znajo takrat \u017ee govoriti ve\u010d tujih jezikov, na pamet se\u0161tevajo hitreje od odraslih s kalkulatorji in v prostem \u010dasu pi\u0161ejo simfoni\u010dno glasbo. Tak\u0161ni primeri so redki, a zato toliko odmevnej\u0161i. O \u010dude\u017enih otrocih tako kar veliko sli\u0161imo. Toda, ko odrasejo, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":15,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1037","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1037","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1037"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1037\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1047,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1037\/revisions\/1047"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/15"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1037"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}