{"id":1019,"date":"2024-07-15T11:04:42","date_gmt":"2024-07-15T11:04:42","guid":{"rendered":"https:\/\/mydreamweddingideas.com\/vsebina2\/?page_id=1019"},"modified":"2024-07-15T11:05:03","modified_gmt":"2024-07-15T11:05:03","slug":"vloga-oceta-v-razvoju-otrok","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/otroci\/vloga-oceta-v-razvoju-otrok\/","title":{"rendered":"Vloga o\u010deta v razvoju otrok"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\u010ceprav lahko na knji\u017enih policah najdemo kopico knjig o materinstvu in komaj kak\u0161no poglavje o o\u010detovstvu, je danes nedvoumno dokazano, da imajo o\u010detje na vzgojo svojih otrok \u0161e kako pomemben vpliv. Seveda, \u010de se je udele\u017eijo.<\/p>\n\n\n\n

\n

<\/p>\n“Skoraj je ni re\u010di, ki bi jo lahko storila mama, o\u010de pa ne. Izjema je dojenje. A takoj po dojenju je o\u010de lahko na vrsti za ‘podiranje kup\u010dka’.”
dr. Robert Frank<\/cite><\/blockquote>\n\n\n\n

Kar 40 let \u0161tudija na ve\u010d tiso\u010d prostovoljcih primerja uspe\u0161nost otrok s koli\u010dino \u010dasa, ki so jo pre\u017eiveli s svojimi o\u010deti. Najuspe\u0161nej\u0161i so otroci, ki so najve\u010d \u010dasa pre\u017eiveli z obema star\u0161ema. V povpre\u010dju dose\u017eejo vi\u0161jo izobrazbo in imajo uspe\u0161nej\u0161e osebne odnose. Celo njihovo zdravje je bolj\u0161e!<\/p>\n\n\n\n

Kriza!!!<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Nekega dne se mladi o\u010dka zave, da ni le dobil otroka, temve\u010d se je spremenil tudi odnos s partnerko. Ta je po novem postala mama. Pogosto predvsem mama in \u0161ele nato partnerka. Ljubezen je sedaj razdeljena na tri dele in marsikaj je treba postaviti na novo. \u010ce se prej nista nau\u010dila sklepati kompromisov, se jih bosta pri otroku morala. Podpreti ga bo treba pri vzgoji, religiji, mu vcepiti vrednote, ki ne bodo protislovne …<\/p>\n\n\n\n

O\u010detje se zavejo, da naenkrat ne igrajo ve\u010d glavne vloge v \u017eivljenju svoje partnerke. Pogosto jih daje ljubosumje, \u0161e ve\u010dkrat se po\u010dutijo nemo\u010dne ob nebogljenem bitjecu, ki tako silovito vpliva na njihovo \u017eivljenje, oni pa si ga ga v\u010dasih niti prijeti ne upajo. Posebej hudo je, \u010de mati o\u010deta pri njegovih nerodnih poskusih vklju\u010devanja v dojen\u010dkovo nego neprestano popravlja in zbada. Pri\u0161tejmo \u0161e finan\u010dni pritisk, ki je ob novem dru\u017einskem \u010dlanu in spremljajo\u010di opremi od vozi\u010dka in avtosede\u017ea do oblekic in igra\u010d seveda velik, in kriza je tu.<\/p>\n\n\n\n

Marsikateri o\u010de se odlo\u010di otroka prepustiti v nego materi, svojo udele\u017ebo prestaviti na poznej\u0161i, ugodnej\u0161i \u010das (nekako takrat, ko se bo otrok \u017ee znal \u017eogati), in se posvetiti predvsem slu\u017eenju denarja. \u010ce jim gre na tem podro\u010dju dobro, lahko celo napredujejo, kar pomeni \u0161e ve\u010d dela in \u0161e manj \u010dasa za dru\u017eino.<\/p>\n\n\n\n

Samo hranitelj? Ne, hvala!<\/h2>\n\n\n\n

O\u010detovstvo lahko mo\u0161kemu \u017eivljenje postavi povsem na glavo. Le kdo ne pozna zgodb o o\u010detih, ki so pustili \u0161tudij ali naredili kako drugo korenito spremembo in se zaposlili na delovnem mestu, ki jih prej sploh ne bi zanimalo, da so ‘preskrbeli dru\u017eino’? \u010ce to velja posebej za mlaj\u0161e, moramo omeniti tudi starej\u0161e, ki jim prihod mal\u010dka ali mal\u010dice ogrozi ute\u010deni \u017eivljenjski ritem.<\/p>\n\n\n\n

Novorojen\u010dek le redko pozitivno vpliva na dru\u017eabno \u017eivljenje. Tudi, \u010de se na ra\u010dun starih znancev pojavijo novi, gre \u0161e vedno obi\u010dajno za stresne spremembe. Pove\u010dani pritiski, \u017eelja po usklajevanju poslovnega in zasebnega \u017eivljenja in neusmiljena ura, ki neprestano te\u010de, nekatere o\u010dete po\u017eenejo v alkohol ali kako drugo obliko bega.<\/p>\n\n\n\n

Na sre\u010do pa jih je vse ve\u010d in ve\u010d, ki se znajo z zahtevami modernega o\u010detovstva uspe\u0161no spoprijeti. V informacijski dru\u017ebi je delovno mesto bistveno manj samoumevno kot je bilo v industrijski. Zato so tudi o\u010detje bolj pripravljeni prekiniti kariero ali zamenjati slu\u017ebo za tak\u0161no, ki jim bo omogo\u010dala pre\u017eiveti ve\u010d \u010dasa z otrokom, kot je bilo to v\u010dasih.<\/p>\n\n\n\n

Nekateri o\u010detje se odlo\u010dijo spremeniti delovni \u010das, drugi ga skraj\u0161ajo, nekateri celo ostanejo doma in v slu\u017ebo po\u0161ljejo mamo! Ve\u010d jih sicer \u0161e vztraja v tradicionalni vlogi, ki o\u010detu nalaga predvsem skrb za finan\u010dno varnost, a vpa\u0161anje je, kako dolgo bo to. Vse ve\u010d se jih namre\u010d zaveda, da je kariero mogo\u010de na poljubni to\u010dki prekiniti in kasneje nadaljevati ali za\u010deti novo (seveda z novimi znanji, \u010demur se tako ali tako ne izognejo niti tisti, ki vse \u017eivljenje vztrajajo v isti slu\u017ebi), o\u010detovstvo pa lahko te\u010de le v eno smer. Tu se prilo\u017enost zamujena zares ne vrne nobena.<\/p>\n\n\n\n

<\/strong>O\u010di ni mami<\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vloga o\u010deta je seveda druga\u010dna od materine. O\u010de se mora zavedati, da ima \u017ee ob otrokovem rojstvu devet mesecev zaostanka za mamo. Ona je otroka \u017ee ‘za\u010dutila’, on se mora stika z njim \u0161e nau\u010diti.<\/p>\n\n\n\n

Zato naj mu ne bi bilo \u017eal ur, ki jih pre\u017eivi ob dojen\u010dku, pa \u010deprav se mu zdi, da ta od njega nima otipljive koristi. \u010ce ga bo vsaj ob\u010dasno previjal, nahranil ali zazibal v spanje, se mu bo to v naslednjih letih bogato obrestovalo.<\/p>\n\n\n\n

Otroci, s katerimi so se o\u010detje veliko dru\u017eili, imajo \u017ee pri sedmih letih v povpre\u010dju vi\u0161ji inteligen\u010dni kvocient od vrstnikov, ki te sre\u010de niso imeli. Imajo tudi bolj razvit smisel za humor in vi\u0161jo stopnjo samozavesti.<\/p>\n\n\n\n

O\u010detu za to nikakor ni treba tekmovati z mamo. Vzgoja je delo za dve osebi. Dober o\u010de bo otroku predvsem namenil svoj \u010das. Dragoceno je denimo \u017ee branje v postelji pred spanjem.<\/p>\n\n\n\n

Zanimiva \u0161tudija je pokazala, da sploh ni pomembno, kaj o\u010de otroku bere. Lahko so tudi novice iz \u0161portnih revij. \u010ceprav je dokazano, da \u017ee pet minut dru\u017ebe o\u010deta pomebno vpliva, ne smemo pozabiti na izsledke oxfordske raziskave, v kateri sta le dva odstotka otrok izrazila \u017eeljo, da bi ve\u010d \u010dasa pre\u017eiveli z materami, kar osemdeset odstotkov pa jih pogre\u0161a o\u010dete!<\/p>\n\n\n\n

Kljub nekaterim nerodnim poskusom razli\u010dnih dr\u017eav (tudi Slovenije) z o\u010detovskim dopustom, je povsem jasno, da se bodo o\u010detje s svojimi potomci dru\u017eili predvsem – \u010de bodo sami tako \u017eeleli.<\/p>\n\n\n\n

5 pravil za la\u017eje vklju\u010devanje o\u010detov<\/h2>\n\n\n\n
    \n
  • Avtoriteto si je treba prislu\u017eiti. Otrok o\u010deta ne bo spo\u0161toval le zato, ker je o\u010de ve\u010dji. Morda se ga bo bal, a to ni isto. Otrok spo\u0161tuje osebo, ki ji lahko zaupa. Zaupanje pa je proces, ki se gradi.<\/li>\n\n\n\n
  • Pristop naj bo pozitiven. Otroci zrcalijo odrasle. \u010ce smo namrgodeni, bodo tudi oni. \u010ce se jim nasmehnemo, nasmeh vrnejo. Tudi, \u010de si zaslu\u017eijo grajo, to ne pomeni, da jih ne moremo isti dan za kaj drugega pohvaliti. Kar damo, bomo dobili nazaj. Z obrestmi.<\/li>\n\n\n\n
  • Spoznajmo otrokov svet. Ni se dovolj le spomniti rojstnega dne. Poznati moramo njegov urnik, prosto\u010dasne dejavnosti in prijatelje. Podpirajmo ga, \u010de podporo potrebuje, sicer pa je dovolj \u017ee to, da smo tam in da on to ve.<\/li>\n\n\n\n
  • Poprosimo za pomo\u010d otrokovo mamo. Ne bojmo se vpra\u0161ati, kako se zlo\u017ei perilo. Zahtevajmo natan\u010dna navodila. \u010ce si ne zapomnimo, vpra\u0161ajmo \u0161e enkrat. Oddol\u017eimo se ji tako, da za kako urico sami prevzamemo skrb za otroka.<\/li>\n\n\n\n
  • Nikoli ni prezgodaj. Prve vezi z o\u010detom se spletejo \u017ee takoj po rojstvu, osnova odnosa otroka z o\u010detom do dopolnjenega drugega, ve\u010dina do sedmega leta. Najve\u010dja napaka o\u010detov je, da si vzamejo \u010das za otroka \u0161ele tedaj, ko ga otrok za o\u010deta pogosto niti nima ve\u010d!<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    \u010ceprav lahko na knji\u017enih policah najdemo kopico knjig o materinstvu in komaj kak\u0161no poglavje o o\u010detovstvu, je danes nedvoumno dokazano, da imajo o\u010detje na vzgojo svojih otrok \u0161e kako pomemben vpliv. Seveda, \u010de se je udele\u017eijo. “Skoraj je ni re\u010di, ki bi jo lahko storila mama, o\u010de pa ne. Izjema je dojenje. A takoj po […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":15,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-no-separators","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1019","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1019","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1019"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1019\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1025,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1019\/revisions\/1025"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/15"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tolovaj.com\/vsebina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1019"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}