Sodobna mama ni samo mama. O, ne. Njeni otroci niso le čisti, zdravi in siti.
V svoji mami imajo kuharico, voznico, učiteljico, veterinarko, psihologinjo in svetovalko z vseh življenjskih področij, vključno z vedeževanjem.
Današnja mama ni nikoli utrujena, naveličana ali jezna, njeno stanovanje nikoli razmetano, kosilo nikoli zažgano.
Seveda takšna super mama hodi tudi v službo, kjer gradi zavidanja vredno kariero. Kljub temu ji podnevi nikoli ne zmanjka časa za otroke, dom in moža. Zvečer s pravljico uspava najmaljše in mimogrede zapelje soproga.
Pri tem ves čas ohrani brezhibno pričesko. Moderna mama je popolna mama. Super mama!
Samo popolno je dovolj dobro
Do sredine prejšnjega stoletja ženska niti ni imela izbire. Ko je postala mama, je prevzela vso skrb za nego otrok, oče pa se je posvetil vzdrževanju družine. V splošnem gospodarskem vzponu, ki je sledil 2. svetovni vojni, sta se ujeli želja ekonomije po čim hitrejši rasti in bork za enakopravnost žensk, ki so nenehno zatrjevale, da ženska zmore opravljati vsa moška dela.
Toda takoj se je pojavilo vprašanje, ali je ženska, ki hodi v službo, kar je v marsikaterem okolju ne le sprejemljivo ali zaželjeno, temveč za preživetje družine tudi nujno potrebno, sploh lahko mati. Odgovor je jasen. Seveda je lahko!
Moderna ženska zmore oboje!
Nikakor ne smemo podcenjevati vpliva medijev, ki so, zanimivo, praktično istočasno z vzponom televizije začeli določati smernice vsakdanjega življenja kot v zgodovini ne pomnimo. Začele so nas obkrožati podobe urejenih in vedno nasmejanih mam z rdečeličnimi kodrolasimi otroki in izzivalna vprašanja: Ali dobro poskrbite zanje? Je njihova hrana zadostna in uravnotežena? Jim nudite dovolj materialne in čustvene opore? Ste dobra mati?
Več o izbirčnih otrocih si lahko preberete tukaj.
Podoba mame je postala fantazijska zmes romantičnih predstav iz ženskih revij, ki so pomagale utrjevati stereotipe s podobami estradnic, ki brez težav lovijo ravnotežje med zahtevno kariero in materinstvom. Hkrati so se v medijih pojavljale tudi drugačne slike: zapuščeni otroci, zanemarjene matere, ki zlorabljajo sisteme socialnih pomoči za podporo svoje lenobe in nikakor ne dosegajo nikoli jasno postavljenih, a vsekakor nenehno navzgor pomikajočih se standardov.
Je tekmovanje za Zaposleno mater leta potemtakem sploh lahko presenčenje? Tekmovanje je v ZDA potekalo do preloma tisočletja, nato pa je vendarle prevladalo mnenje, da materinstvo ne bi smelo biti tekmovalna kategorija.
Kako močan je vpliv medijev in kako čutijo pritisk družbe, kaže anketa, v kateri več kot štiri petine mater ocenjuje, da je danes ob vsem napredku na področju gospodinjskih strojev, splošno višjemu standardu in boljši zdravstveni oskrbi bistveno težje biti mama kot je to bilo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Dobra polovica jih hkrati ocenjuje, da svoje delo opravljajo slabše kot so ga matere takrat!
Resnica o supermamah je malce drugačna
Dandanes nam naslovnice iz vsakega kioska dopovedujejo, da je materinstvo sestavljeno iz veselja in brezskrbnega užitka. V resnici milijoni žensk trpijo za različnimi oblikami depresije, nespečnostjo in nenehnim stresom, ki še tako ljubke mamice počasi spreminja v nergave ali celo kričeče vešče. Čudoviti domovi iz revij ostajajo v revijah, na domačih tleh pa se dan za dnem, teden za tednom nabira vse debelejša plast prahu.
Najhujša zmota, ki ji podleže največ novopečenih mamic, je gotovo prepričanje, da je materinstvo najsrečnejše obdobje v njihovem življenju. V resnici trpijo za nenehno utrujenostjo in negativnimi občutki, ki jih ne pričakujejo, zato se je z njimi še toliko težje spopasti: zmeda, negotovost, razočaranje, nesposobnost.
Vse našteto izvira v veliki meri iz druge velike zmote, da je materinstvo nekaj, kar vsaka mama začuti intuitivno. V resnici dojenje, previjanje, brisanje smrkljev in tolažba nikoli zadovoljnih malčkov nikakor ne spada med opravila, ki bi jih imela vsak ženska že ‘vgrajena’. Naporna so in prav nič zabavna. Še posebej, če mora biti vse popolno! In, kot vsega, se je treba tudi dojenja, previjanja, brisanja smrkljev in tolažbe naučiti.
Namesto, da bi rekli bobu bob in materinstvu garanje, raje iščemo vzroke v hormonskih spremembah in osebnostni nezrelosti. Na pritiske, ki jim je izpostavljena moderna mama, ki zapusti morda sicer naporno, a vsaj znano okolje delovnega mesta in ga zamenja za nič manj (pogosto celo mnogo bolj) težavno in vsekakor bistveno manj predvidljivo okolje materinstva, se je težko pripraviti.
Če se mama na delovno mesto vrne prepozno, bo kaznovana v službi (enakopravnost na delovnem mestu je pač še en mit, ki ga naša generacija še ne zna spremeniti v realnost), če se vrne prezgodaj, bo v svojem okolju označena za hladno, preračunljivo, brezdušno karieristko. Pri tem nikjer ne piše, kdaj je prezgodaj ali prepozno. Moderna mama tako poskuša igrati vlogo super mame, a se v njej izgubi in mora priznati poraz ali pa vsaj ne doseže rezultatov, ki jih (po pravici!) pričakuje.
Kajti, kdo si za mamo želi mučenico?
Materinstvo je lahko zelo osamljen poklic
Predstava o super mamah, ki jo ustvarjajo množični mediji, je tako vplivna, da so jo pod drobnogled vzele različne znanstvene raziskave. Posebej pomembna je ugotovitev, da ob splošni super mami obstaja tudi osebna super mama, ki jo iz svojih predstav o materinstvu in predstav svojega ožjega in širšega družbenega okolja ustvari vsaka mama posebej.
Zasledovanje nedosegljivega super ideala ni le naporno, temveč tudi izjemno nevarno delo, saj takšne ‘super mame’ sčasoma postavijo na kocko odnose v družini in celo lastno zdravje. Namesto popolne mame postanejo uničevalke zakonov in ustvarjalke nesrečnih otrok.
Gospodarski napredek zahteva, da matere hodijo v službo, tradicija, da skrbijo za dom in družino, medicinski napredek pa jim je za povrh naprtil še skrb za ostarele starše. In v vsej tej gneči ostajajo super mamice vsak dan bolj osamljene ... Nič presenetljivega, saj si komaj vzamejo čas zase!
Na srečo se je tudi na tem področju začelo premikati – matere se v razvitih deželah (tudi v Sloveniji) srečujejo na spletnih forumih in v debatnih skupinah, kjer izmenjujejo izkušnje in si dajejo oporo. Ko ugotovijo, da imajo podobne težave s pospravljanjem, tečnarjenjem in splošnim pomanjkanjem časa, je takoj lažje. In naenkrat je dovolj časa tudi za ogledovanje slik svojih malčkov, ki so seveda največje zvezde. Šele tedaj se ‘super mami’ zave, da je življenje kratko in otroštvo še krajše. Za uživanje v obojem si je treba vzeti čas.
Sebičnost je zdrava!
Nenehno tekanje od opravka do opravka nujno pripelje do stresa in z njim povezanih zdravstvenih težav. Zato mame, ki ne nasedajo mitu o super mamah, svetujejo manj izkušenim mamam naj si vzamejo vsaj uro časa na dan samo zase. Tudi če samo sedijo pri miru in ne mislijo na nič. Nekatere mame zaradi takšne mirne urice vstajajo uro prej kot bi sicer in prisegajo, da se splača.
Dvomljivkam svetujejo naj začnejo vsaj s četrt ure in same preverijo, ali jim bo všeč. Naj si privoščijo skodelico kave ali čaja v popolnem miru. Naj takrat ne razmišljajo o obveznostih. Stanovanje ne bo nikoli dovolj čisto in pospravljeno, zato ni vredno duševnega zdravja.
K zdravi sebičnost spada tudi, da se mama ne primerja z drugimi mamami. Kajti sosedova trava bo vedno bolj zelena, zato se vedno najde področje, kjer se z drugo mamo ni mogoče kosati. Veliko več je vredno, če si mama vzame nekaj časa zase in stori kaj zase, da torej živi svoje, ne tuje življenje, uresničuje svoje, ne tuje sanje.
Dobra mama ni popolna mama, ki za vse poskrbi sama, ampak zna delo v svojem domu pravično in učinkovito porazdeliti med vse člane. Saj vendar ne morejo pričakovati od nje, da jim bo vedno na voljo, sami pa ji pri njenih opravilih ne bi ponudili vsaj malo pomoči? Še ena pomembna past je, v katero se dobra mama ne pusti ujeti: igranje žrtve. Dobra mama zna potegniti meje. Ve, kaj je njeno delo in kaj ne, kaj zmore in česa ne, kaj lahko pričakuje v zameno in kaj bo v resnici dobila.
Seveda pa pot iz začaranega kroga super mamic ni lahka. Rešitev je v postopnih spremembah. S kratkimi koraki naprej, samo naprej, do boljšega, nikoli popolnega, a zato toliko srečnejšega in izpolnjujočega materinstva. Najtežjega in najlepšega poklica pod soncem.
Zabavno pravljico o deklici, ki bi rada postala velika gospa, lahko preberete tukaj.
