“Najbolje se imamo, kadar se napijemo v parku. Prav veliko izbire tako ali tako ni.”
15-letnica iz irskega predmestja
Šolarji običajno nimajo veliko prostega časa. Česar ne vzame pouk, gre za naloge in učenje.
Vendar življenje ni le šola, zato so različne izvenšolske dejavnosti še kako pomembne. Naj gre za igro v stanovanju ali na dvorišču, umsko ali fizično dejavnost, učenje igranja na violino ali gledanje televizije, prostovoljstvo v lokalni skupnosti ali preprosto posedanje s prijatelji – vse ima svoje mesto v otrokovem odraščanju.
Je torej prostočasnih dejavnosti preveč ali premalo? Obstajajo kaka splošna pravila za izrabo prostega časa?
Kaj bi otroci radi počeli v prostem času?
Otroci imajo do prostega časa zelo različen odnos. Toda vse ankete prej ali slej razkrijejo prvi pogled izrazito protislovno skupno točko. Otroci bi radi namreč prosti čas preživljali bolj aktivno, a bi imeli radi hkrati več belih lis na urniku, ko preprosto ne bi počeli ničesar.
Izbira dejavnosti je odvisna od okolja, v katerem otrok živi in družbe, v kateri se giblje. Včasih se za kako početje navduši v šoli (očara ga kemijski poskus), drugič ga za seboj potegne prijatelj ali prijateljica (greva skupaj na avdicijo!), tretjič se je preprosto znašel ob pravem času na pravem mestu (v moštvu potrebujemo vratarja).
Najpomembnejša med vsemi otroškimi dejavnostmi ostaja igra. Otroci (ne le najmlajši) še vedno potrebujejo kocke, avtomobilčke, punčke, medvedke in slikanice. Skozi igro razvijajo domišljijo, besednjak, socialne veščine in tako naprej.
Nekateri starši imajo do igre omalovažujoč odnos in otroka raje vpišejo na tečaj ‘česa koristnega’, na primer k tujemu jeziku. Narobe! Otrok se preprosto mora igrati.
Skozi igro se mimogrede nauči marsičesa, kar mu v življenju kasneje pride prav, posebno mesto pa imajo tudi številne gibalne igre, med katerimi se otrok fizično razvija brez formalnih pritiskov, ki bi jih bil deležen pri še tako prilagojenem treningu.
Je moj otrok preobremenjen?
Čeprav se na prenatrpan urnik vsak otrok odzove drugače, obstajajo značilni pokazatelji za posamezne starosti:
- Predšolski otroci so lahko bolehni, potrti brez razloga, imajo težave s spanjem, godrnjavi, kadar se utrudijo in nervozni, kadar se pripravljajo na začetek izvenšolske dejavnosti.
- Šolski otroci so lahko muhasti, imajo težave z zbranostjo, izvenšolskim dejavnostim se izogibajo, ko se lotijo ene, jih že zanima druga, če je aktivnost povezana z nastopi, so pred nastopi izjemno nervozni.
- Z začetkom pubertete postanejo menjave razpoloženj še izrazitejše, nekatere zanese v bolesten perfekcionizem, razpoloženj še izrazitejše, nekatere zanese v bolesten perfekcionizem, drugi zanemarjajo telesno higieno, tretji postanejo pravi deloholiki, pogoste so bolečine neznenga izvora, na primer glavoboli, v šoli se nenadoma poslabšajo ocene ...
Nobeno izmed naštetih znamenj ni zanesljiv znak preobremenjenosti, a ob njihovem opažanju, posebno če jih je več, se vsekakor velja z otrokom pogovoriti.
Je otroku dolgčas?
Počitnice in prazniki so priložnost za neskončno posedanje pred televizorjem ali raziskovanje življenja, s katerim se bo otrok nekega tudi sam moral spopasti.
Če starši nimajo idej, jih lahko najdejo v bližnji knjižnici, mladinskem klubu, dobrodelni organizaciji, športnem društvu ali na svetovnem spletu.
Če otrok bere, je lepo, če pa se o prebranem lahko tudi s kom pogovori, je naravnost čudovito. Zakaj se ne bi včlanil v bralni krožek? Če ga ni, naj ga ustanovi!
Ali z navijanjem glasbe para živce ostalim družinskim članom? Naj se udeleži kakega koncerta. Spodbujajmo ga, da bo odprt do različnih glasbenih zvrsti in ne bo verjel, da obstaja samo ena glasbena skupina - tista, ki so si jo trenutno izmislili na njegovem najljubšem televizijskem programu.
V marsikatem kraju otrokom nudijo brezplačne ali zelo poceni tečaje – od klekljanja do izdelovanja motornih zmajev. Bi ga zanimalo kaj takega? Mu bomo lahko občasno priskočili na pomoč in ga še bolj navdušili za izbrano dejavnost?
In zakaj ne bi svoje energije usmeril v urejanje doma in bližnje okolice? Morda ne mara kositi trave, a bi užival v barvanju pasje hišice? Bi pospravil sobo in stare igrače (obleke, knjige) podaril tistim, ki bi jim prišle prav?
Nekatere reči so presenetljivo preproste
Več znanstvenih študij je dokazalo, da se šolski uspeh veča, vedenjske motnje pa manjšajo sorazmerno s številom obrokov, ki jih imajo otroci skupaj s starši.
Zasebne inštruktorje, prestižno športno opremo in visok standard torej na celi črti posekajo skupna kosila, za katera niti ni treba, da so pripravljena doma ali vsaj zdrava!
Čeprav imajo starši pogosto občutek, da jih otroci, predvsem najstniki sploh ne poslušajo, ima velika večina otrok svoje starše še vedno za najpomembnejši vzor, največja težava pri komunikaciji pa je običajno pomanjkanje časa.
Redni pogovori (starši naj bi si vzeli za poslušanje vsakega otroka vsak dan vsaj 15 minut) delajo čudeže. Starši naj pokažejo zanimanje za otrokove dejavnosti, tako šolske kot ostale, poznajo naj njegove prijatelje, mu nevsiljivo svetujejo, predvsem pa naj otroku dajejo občutek, da jim ni vseeno.
Pozor: 15 minut aktivnega poslušanja vsak dan!
Drugačni otroci, drugačna izraba prostega časa
Raziskave so pokazale, da imajo otroci v razvitem svetu danes na teden kar 12 ur časa manj kot so ga imeli otroci pred 30 ali 40 leti. Zaradi urnikov, napolnjenih z izvenšolskimi obveznostmi, jim zato zmanjka časa za poslušanje pravljic, kjer bi na prijeten, čeprav staromoden način, izvedeli kaj je dobro in kaj slabo, kaj prav in kaj narobe ter si tako lažje postavili temelje za razvoj celovite osebnosti.
Čeprav naj bi šolski sistemi povsod po svetu z vpeljavo novih znanj in dognanj nenehno napredovali, zanimanje otrok za pouk upada, želja po učenju prav tako, med sošolci pa si vse manj otrok najde prijatelje za vse življenje.
Izvenšolske dejavnosti so odlična priložnost, da že tako zelo obremenjenega otroka spremenimo v hrčka, ki teka v krogu, dokler ne omahne od izčrpanosti, ali pa ga z njihovo pomočjo vpeljemo v svet novih znanj, prijateljev in dogodivščin.
Pri izbiri velja dvakrat premisliti in se za dejavnost odločiti samo, če smo prepričani, da bo otroku koristila. Če sam ni navdušen ali se kasneje izkaže, da v njej ne uživa, se ji odrečemo.
Prosti čas je preprosto predragocen, da bi ga zapravili za napačne reči. Včasih je lenarjenje najboljša naložba v zdravo prihodnost. Če kak dan prelenarimo skupaj, morda ob daljšem klepetu, toliko bolje.
.
