Boj z izbirčnim otrokom je eden najpogostejših, ki jih bojujemo starši.
Sami smo vajenih treh, morda petih obrokov na dan, naš malček pa je sposoben preživeti tedne ob nekaj drobtinicah kruha in ogromnih količinah jogurta. Kak dan bi celo stradal, če ga ne bi z zvijačo odvrnili od igre.
A brez skrbi. Večina otrok se po dopolnjenem prvem letu, ko se hitra rast konča, sicer res spremeni v muhaste izbirčneže, a zato njihovo zdravje še ni ogroženo. Poleg tega gre za prehodno obdobje.
Ob izbirčnežu ostanimo mirni
Skrb, da otrok ne je dovolj, ali da je njegova prehrana slabo uravnotežena, je razumljiva. Kljub temu nas ne sme premagati panika. Iz obrokov za mizo lahko hitro naredimo prizore z jokom, izsiljevanji, grožnjami, podkupovanji in drugimi elementi drame.
Zavedajmo se, da otrok morda niti ne potrebuje toliko hrane, kot si predstavljamo. Njegov želodec je majhen. Običajno mu zadoščata le dva poštena obroka na dan.
Kadar otroku prija en dan sadje, naslednji dan meso in nato tri dni zapored le testenine in mlečni izdelki, je za njegove potrebe verjetno povsem dobro poskrbljeno. Če nas vseeno skrbi, da mu primanjkuje hranilnih snovi, se o tem pogovorimo z zdravnikom, ki bo znal svetovati tudi pri izbiri vitaminskih dodatkov.
Na vsak način se izogibajmo kaznovanju in zahtevam, kot so: "Pojej do konca!", "Kdor ne bo jedel zelenjave, ne dobi posladka!", "Dokler ne pospraviš omake, ne smeš od mize!", "Če ne poješ juhe, me nimaš rad!".
Takšne zahteve vodijo v nezdrav odnos do hrane, ki se lahko nekega dne razvije v resne zdravstvene težave. Če nič drugega, se bo otrok začel učiti goljufanja s skrivanjem hrane v ustih, žepih, robcih, rokavih in drugih priročnih skrivališčih. Morda bo celo bruhal!
Otrok ne silimo s hrano, raje jim predstavimo njen pomen za zdravje, jih zamotimo s pogovorom, dajmo zgled sami ali povabimo h kosilu ješčega vrstnika, saj je v družbi vsaka jed bolje tekne. Če krožnik še vedno ostaja poln, ga preprosto odnesimo. Otrok morda pač ni lačen.
Izbirčnega otroka spodbujajmo in vključujmo
Za vso družino je dobro, če občasno preizkusi kaj novega. Morda enkrat na teden kupimo novo vrsto zelenjave? Pripravimo drugačno enolončnico? Se odpravimo na deželo in si ogledamo, kako hrana pravzaprav raste?
Mnogi otroci so sumničavi do novih jedi, a jih po drugi strani novotarije privlačijo. Če bodo predstavljene na zanimiv način (spomnimo se samo na reklame, kjer se nam znajo sline pocediti tudi ob jedeh, ki smo jih že preizkusili in nam zagotovo niso všeč), ali če bo otrok vključen v izbiro, nabavo ali pripravo, bo to lahko jeziček na tehtnici, ki bo odločil za ali proti preizkusu.
Čeprav otrok k hrani ne silimo, je večina ob primerni predstavitvi pripravljena poskusiti vsaj grižljajček. Če jim ni všeč, spoštujmo njihovo odločitev. Mogoče bodo že naslednji teden prosili, da jim isto jed pripravljate trikrat na dan.
Včasih za uspeh določene vrste hrane zadošča spremenjen način prehrane, drugačne začimbe, morda kombinacija z jedmi, ki jih ima otrok rad že od prej. Majhnega otroka ni težko zamotiti. V roke mu potisnemo žličko in med packanjem po kašici ga bomo hitro nasitili.
Večji zahtevajo več domišljije. Ne želijo se pustiti stisniti v kot. A če jim damo na izbiro cvetačo ali brokoli, bodo zelo redko izbrali čokoladne piškote. Dosti bolj verjetno se bodo odločili za cvetačo ali brokoli!
Ko otrok zrase, lahko skupaj posadimo papriko ali timijan. Jedi, v katerih bo 'njegova' paprika ali timijan, bodo skoraj zagotovo prave uspešnice.
Majhne spremembe za velike uspehe
Bodimo pošteni. Nimajo vse jedi enako zanimivega okusa. Toda na srečo jemo tudi z drugimi čuti. Živahne barve, domiselne oblike in privlačni vonji so močni zavezniki ob spreobračanju izbirčneža v vsejedca.
Če ob na paličice narezanih koščkih zelenjave postrežemo še nekaj različnih vrst omake, ali če osnovne sestavine narezka oblikujemo v dele nasmejanih obrazov ali smešnih možičkov, bo običajno kosilo naenkrat prav zabavno doživetje.
Izkoristimo jedi, ki jih ima otrok rad, za uvajanje novih jedi. Obožuje palačinke? Bi namesto sladkih enkrat poskusil slane? Morda z mesnim ali zelenjavnim nadevom? Bi jih narezali in postregli v juhi?
Ne podcenjujmo prelivov, ki zlahka prekrijejo manj privlačne okuse. Žlička masla ali nekaj rezin parmezana iz polente naredi specialiteto. Le kakšna bi bila špinača brez česna, smetane in soli?
Poskusimo se držati pravil zdrave prehrane. Če otrok obožuje ocvrt krompir, ga postopno navadimo na pečenega in kuhanega. Zelenjavo dušimo, namesto kuhajmo (tako ohrani tudi lepšo barvo). Če mu diši le mleto meso, naj dobi mleto govedino, mleto svinjino, mleto perutnino in mlete ribe.
Včasih je dovolj zanimiva že sprememba urnika. Le zakaj bi morali kosmiče jesti le zjutraj in ne za kosilo? In zakaj so med tednom vedno špageti v prednosti pred pire krompirjem (v katerega, mimogrede, lahko marsikaj podtaknemo)?
Zapomnimo si, da otrok potrebuje pri prehrani nekaj osnovnih pravil (vsaj uro pred večjimi obroki brez hitrih prigrizkov, približno stalne ure zajtrkov in kosil, zmernost pri sladkarijah in sladkih napitkih, vključno s sadnimi sokovi ...), a predvsem je pomemben dober zgled. Če sami jemo zdravo, redno in raznoliko, bo to zelo verjetno počel tudi naš otrok. Če ne danes, pa čez kak teden ali mesec.
V pomoč pri izbirčnem otroku
Izbirčnost pri hrani ima svoje korenine v previdnosti, saj je preizkušanje novega vedno povezano s tveganjem, posebej če pride novost v želodec.
- Bolezenski strah pred preizkušanjem novega, vključno z novimi jedmi, se imenuje neofobija.
- Eden najpreprostejših razlogov, zaradi katerih naši malčki za mizo težko sedijo pri miru, je v njihovi velikosti. Pogosto namreč z nogami ne sežejo do tal, kar vodi v bingljanje z nogami in željo po vstajanju. Kdor ne verjame, naj poskusi naslednji obrok zaužiti na barskem stolčku brez naslonjala za noge. Otroci običajno lažje vztrajajo na stolu, primernem njihovi velikosti.
- Pozno dopoldne in zvečer mnogi otroci postanejo nemirni, nezbrani, včasih celo podivjajo. Največkrat je razlog v padcu koncentracije sladkorja v krvi, kar dvigne raven stresnih hormonov. Rešitev težav z obnašanjem v kritičnih obdobjih je lahko v priročnih prigrizkih, ki naj jih otrok zaužije še pred spremembami razpoloženja.
Kako so težave s premalo raznoliko prehrano na izviren in zabaven način rešili v družini Jazbec, si lahko ogledate v pravljici.
