Kako pomembni so čevlji in druga obuvala, dokazuje njihova vloga v ljudskem pripovedništvu. Le kdo še ni slišal za Sedemmiljske škornje, Pepelko ali Obutega mačka?
Kdo bi se še spomnil filipinskega diktatorja Marcosa, če njegova žena Imelda ne bi bila tako strastna zbiralka čevljev? Ali Carrie Bradshaw, glavna junakinja nanizanke Seks v mestu, ne nadaljuje njene tradicije?
Brez muje se še čevelj ...
Številni dokazi pričajo, da so bila obuvala med prvimi izdelki pračloveka. Zaščita pred mrazom, vlago in kamenjem je bila pri neprestanem iskanju hrane še kako pomembna.
Prvi čevlji so bili verjetno deli rastlinja in kmalu za tem krpe surove kože, s katerimi so ovijali stopala. Seveda se ostanki takšnih obuval niso ohranili. Dejstvo pa je, da obutev omenjajo najstarejši zapisi vseh civilizacij na vseh celinah.
Najstarejše ohranjene čevlje so odkrili v egipčanskih piramidah. To so sandali z osnovo iz papirusovega listja, ki že kažejo precejšnjo spretnost izdelovalcev. Prav kmalu so obutev vladarjev začeli krasiti z umetelnimi podaljški, predhodniki današnjih špičakov.
Sandali so še vedno najpogostejši tip čevljev v mnogih deželah s toplim podnebjem. Rimljani so v sandalih osvojili večino takrat znanega sveta, pa čeprav so jih morali na nekaterih področjih prilagoditi tamkajšnjemu vremenu.
V hladnejših področjih so se nosili mokasini, ki so prav tako priljubljeni še danes.
Genialna ideja ni dovolj
Mario Moretti Polegato je bivši italijanski trgovec z vinom, ki je od očeta nasledil donosen in utečen posel, a na pravo zlato jamo naletel, kjer je sploh ni iskal. Naveličan pekočih podplatov po vsakdanjem rekreativnem teku je v podplate svojih čevlje naredil luknjice. Takšno obuvalo se je zares izkazalo za nogam prijaznejše, posebej ko je dodal še membrano, ki je dovolila odvajanje toplote iz čevlja, vanj pa ni prepuščala vode.
NASA je bila nad izumom navdušena in ga že dolgo uporablja pri svojih oblekah, proizvajalci čevljev pa se za odkup patenta niso odločili. Polegato je zato sklenil ustanoviti lastno podjetje za proizvodnjo čevljev (Geox), ki je v pičlih sedmih letih prišlo med deset največjih proizvajalcev na svetu!
Čevlji kot privilegij mogočnikov
Rimski cesar Avrelij je že dve stoletji pred našim štetjem oznanil, da lahko le on in njegovi nasledniki nosijo rdeče sandale.
Sčasoma so se obuvala bogatih in revnih vse bolj razlikovala, posebej po pojavu čevljev s podaljšano konico, tako imenovanih škorpijonovih repov. Pravilo je bilo preprosto: višji družbeni status je pomenil daljšo špico.
Podobno torej, kot v Egiptu. Pri tem so tako pretiravali, da so morale oblasti špičake prepovedati, saj je zaradi njihove okornosti prihajalo do hudih prometnih zmešnjav. Nek britanski zakon je tako na primer omejil dovoljeno dolžino čevlja na samo (!) 64 cm.
Okrasje iz vezenja ali iz poldragih kamnov je bilo seveda nekaj običajnega. Običajna je bila tudi nesnaga na ulicah, saj srednjeveška mesta praviloma niso imela kanalizacije. Visoke pete so bile sprva nuja, kasneje so, kot pred njimi špice, postale statusni simbol. Rodile so se menda v Benetkah.
Sprva rezervirane za plemiče moškega spola so med 14. in 16. stoletjem zrasle za neverjetnih 50 cm! Rekorderke so bile verjetno Florentinke s 60 cm visokimi petami, ki so bile seveda v takšni obutvi povsem nebogljene. Brez pomoči na svojih 'hoduljah' skoraj niso mogle hoditi, pogosto so padale in nasploh someščanom povzročale kup nevšečnosti. Spet se je morala vmešati oblast in takšno pretiravanje prepovedati.
Modna obutev
Ludvik XIV. ni bil znan le po živahnem političnem in zasebnem življenju. Njegove razkošne zabave so pogosto uvajale nove modne zapovedi. Ena izmed novosti so bili čevlji z debelimi podplati, podobni tistim, ki so bili pri nas moderni malo pred prelomom tisočletja.
Izum zaponke se je sprva zaradi praktičnosti priljubil moškim, a so ga zaradi lepote skoraj enako hitro sprejele ženske. Pred zaponkami so čevlje zavezovali skoraj izključno z vrvicami ali s trakci.
Šele v 19. stoletju so moški čevlji začeli dajati izrazito prednost praktičnosti pred lepoto. Medtem, ko so si ženske zaljšale obuvala z verižicami, ki so včasih celo povezovale oba čevlja po vzoru zapornikov, so se moški znižali do znosne višine in postali umirjenih barv. Takrat enkrat sta oba spola navdušeno sprejela še eno vrsto vrsto obuvala: škornje. Z njimi je prišla v modo koža kuščarjev.
Industrijska revolucija in čevlji
Do sredine 19. stoletja se čevljarji niso pretirano ubadali z razliko med levo in desno nogo. Čevlja so naredili enaka in lastnikova naloga je bila, da ju shodi tako, da bo prav. Običajno mu je to uspelo le malo preden je obutev razpadla.
Leta 1846 je Elias Howe izdelal šivalni stroj, dvanajst let kasneje pa je Lyman R. Blake izumil napravo za šivanje podplata na zgornji del čevlja.
Njegov izum je odkupil Gordon McKay, ki ga je še izboljšal in ga začel ponujati čevljarjem. Čeprav je ravno takrat zaradi državljanske vojne primanjkovalo čevljarjev in čevljev, izboljšave v izdelavi niso sprejeli z navdušenjem. Stroja nihče ni hotel kupiti.
Podjetni McKey se je tako domislil, da bi napravo, katere izdelava ga je stala celo premoženje, dal v najem. Čevljarjem je obljubil, da bodo z izumom prihranili precej denarja, kot nadomestilo za uporabo pa je zahteval le delček tako pridobljenega zaslužka. Tokrat so ponudbo sprejeli.
Ker so se stroji kvarili, taki pa niso prinašali denarja, jih je še izboljševal. Uporaba in popravila so postajala vse enostavnejša. Tako so nastali temelji še danes uporabljanega sistema, ko si izdelovalec in uporabnik stroja razdelita tveganje in dobiček.
Čevlji danes
V 20. stoletju je postala proizvodnja čevljev že povsem avtomatizirana. Izdelovalci so se lahko bolj posvetili zasnovi novih modelov in rezultate lahko vidimo v vsakodnevnem življenju. Obuvala so na voljo v najrazličnejših barvah in oblikah, izdelujejo jih iz neštetih kombinacij naravnih in umetnih materialov, modne zapovedi se menjajo tako hitro, da jih niti kreatorji sami ne dohajajo več ...
Kaj vse nam bo še prinesla prihodnost, lahko le ugibamo, a z gotovostjo lahko rečemo, da bomo tja prispeli - v dobrih čevljih.
Čevlji za lepe noge in globok žep
Znani oblikovalec Stuart Weitzman je porabil celo leto za izdelavo najdražjega para sandalov na svetu. Izdelani so iz platine z več tisočletij staro tehnologijo, kakršno so za faraone uporabljali že stari Egipčani. Okrašeni so z diamanti, od katerih imata najtežja po pet karatov.
Izklicna cena je bila milijon dolarjev. Kdor spada med tiste, ki verjamejo, da se pri obutvi ne varčuje, se naj le pozanima, ali je omenjeni par čevljev še naprodaj.
.
