Pravijo, da je zajtrk najpomembnejši del dneva. Toda v preteklosti ni bilo tako.
Dokler je bil človek predvsem nabiralec, je jedel sproti. Delno, ker živil ni mogel, niti znal shraniti za pozneje, delno zato, da mu jih ni kdo vzel. S stalnim naseljevanjem in razvojem poljedelstva je dobil možnost načrtovanja obrokov.
Kdaj, kaj in v kakšnih razmakih jesti, ostajajo vprašanja, o katerih si strokovnjaki še zdaleč niso edini. Nekateri priporočajo vsaj tri, drugi vsaj pet enakomerno razporejenih obrokov. V nekaterih mehiških pokrajinah je v navadi cel ducat dnevnih obrokov, ki pa so vsi po vrsti dokaj skromni.
Kljub temu se sodobni znanstveniki še najbolj strinjajo, da je zajtrk, torej prvi dnevni obrok, zares najpomembnejši. Kdor torej ne spada med tiste, ki jim dopoldne diši le kavica, bo v nadaljevanju gotovo našel kaj poučnega in zanimivega.
Angleški zajtrk
Angleži povečini verjamejo, da je zajtrk glavni dnevni obrok, zato si z njim naberejo energije za ves dan, tako jim do večerje pomaga le še kak sendvič ali dva.
Dan začenjajo s skodelico pravega čaja z mlekom (v zadnjem času čaj v mestih izpodriva kava), sledi popečen kruh z maslom in marmelado, nato mlečni obrok (na primer ovseni kosmiči z mlekom), pa mesni, ribji ali jajčni, in na koncu posladek v obliki različnih vrst kompotov in sadja. Med zajtrkom je ves čas na mizi več vrst slanega in sladkega peciva.
Podobno mišljenje prevzemajo tudi priseljenci iz različnih kulturnih okolij, ki so nekdaj pripadala Britanskemu imperiju in so z Anglijo še ostala povezana. Eden poglavitnih razlogov za bogato hranilno vrednost klasičnega angleškega zajtrka je v poznem začetku delovnega dne, kar pomeni dovolj časa za obilen zajtrk, med katerim prelistajo vsaj en časopis.
Ker se tudi v naših krajih v vse več podjetjih delo začenja ob 9. uri, nam bo verjetno filozofija angleškega zajtrka sčasoma postajala vse bolj domača. Podobno velja tudi za njegovo izpeljanko brunch (iz breakfast in lunch, se pravi zajtrk in kosilo), ki je pravo zgodnje kosilo, pogosto izrabljeno za poslovni sestanek.
Slaba stran tako obilnega obroka je v veliki obremenitvi telesa, saj prebava vsega naštetega zahteva ogromno energije.
Angleški kolač (za 20 cm model)
V 100 g surovega masla penasto umešajte tri rumenjake, 60 g sladkorja, vanilijev sladkor in žličko ruma. V drugi posodi iz 60 g sladkorja in treh beljakov stepite sneg. Pripravite si še 150 g moke, presejane z zavitkom pecilnega praška.
Zmesi z maslom dodajte 100 g mešanice sesekljanega suhega sadja (kandirane limone, pomaranče, rozine, marelice), ki ste je prej namočili v rumu. Nato izmenično dodajajte moko in sneg, na koncu pa še 40 g olupljenih in nasekljanih mandljev.
V namazanem in pomokanem pekaču pri 175 stopinjah Celzija pecite 50-60 minut. Ohlajenega premažite z zmesjo dveh žlic limoninega soka in 50 g sladkorja v prahu.
Ameriški zajtrk
Je izpeljanka angleškega, a že upošteva novejša dognanja strokovnjakov za prehrano, seveda pa se ozira tudi na propagandna sporočila številnih proizvajalcev kosmičev, mislijev in pridelovalcev mleka.
Tako se tipičen ameriški zajtrk začne s kozarcem sadnega soka (nesladkanega!), katerega naloga je predvsem prebujanje prebavil. Šele kake pol ure kasneje sledijo takšne ali drugačne žitarice, pogosto z dodatkom različnega suhega sadja in prelite z mlekom, jogurtom ali sadnim sokom.
Tak obrok je lažje prebavljiv od angleškega zajtrka, njegova slaba plat je (vsaj običajno) v izredno visoki vsebnosti prečiščenega sladkorja v žitaricah. Tako nas niti ne čudi, da povprečen Američan zaužije več kot 60 kg sladkorja letno!
Poleg različnih bolezni, povezanih z debelostjo, je treba omeniti še raziskave, ki so dokazale neposredno povezanost nihanja razpoloženja z nihanjem vsebnosti insulina (tega 'sproža' sladkor), kar vodi v razdražljivost, agresivnost in različne oblike depresije.
Moj misli
Zmešajte 10 žlic pšeničnih, ovsenih ali ječmenovih kosmičev, žličko sončničnih, bučnih ali lanenih semen, dve žlici rozin, nasekljanih marelic ali drugega suhega sadja. Premešajte. Preden postrežete, lahko dodate še nekaj nasekljanega svežega sadja (zelo primerno je jagodičje) ali jogurta.
Samopostrežni zajtrk
Pri nas se je še najbolj udomačil izraz švedski zajtrk. Z njim se srečamo v večini hotelov, kjer so svojo ponudbo hrane obogatili na račun manjših stroškov za strežbo. Gostom so na voljo različne vrste toplih in hladnih napitkov, več vrst kruha, kosmičev, mislija, sirov, salam, hrenovk ... Ponudba je pravzaprav odvisna le od hotelirjeve domiselnosti in seveda sredstev. Vsak gost vzame, kar mu najbolj prija, pri količini je omejen le z lastnim tekom in odprtostjo jedilnice.
Slovenski zajtrk
Zelo dolgo je bil pri slovenski kuhinji poudarek na količini, ne na kakovosti. Le mestna gospoda in najbogatejši kmetje so si lahko privoščili meso, cvrtje in bel kruh.
Večina si je hrano, bogato z beljakovinami in maščobami, privoščila le ob redkih priložnostih, kot so bile poroke, veliki prazniki ali zakoli. Kljub temu so zaužili vsaj tri obroke dnevno, ob delovnih dneh običajno celo pet.
Tipičen zajtrk pastirja je bil kos kruha, po različnih pokrajinah so prevladovale različne vrste žgancev, polente ali močnika z mlekom ali z zeljem.
Šele med obema svetovnima vojnama je naštete močnate jedi začela izpodrivati krompirjeva juha. Slovensko prebivalstvo krompirja do hude lakote leta 1817 ni imelo za človeški prehrani primernega. Danes so prehranjevalne navade Slovencev podobne navadam ostalega razvitega sveta.
Tradicionalne slovenske vsakdanje jedi vsebujejo zelo malo maščob, zato načeloma veljajo za zdrave. Glavna zamera je verjetno v dolgočasnem okusu, kar danes, ko je masla, smetane in drugih zabel (tudi manj mastnih, saj dodajanje maščobe praviloma vsako jed naredi nekoliko manj zdravo) v izobilju, ne bi smelo več predstavljati težave.
Usukani močnik
Iz zmesi 200 g moke (pšenične ali pšenične in koruzne v razmeru 2 : 1) in dveh jajc oblikujte za prst debele svaljke. V vreli slani vodi jih kuhajte 10-15 minut. Zabelite z maslom.
Alternativni zajtrk
Številni strokovnjaki za prehrano iščejo razloge za različne bolezni moderne dobe v energetsko prebogatih živilih. Dr. Harvey Diamond svoje paciente poučuje o teoriji naravnih telesnih ciklov. Telo naj bi tako vsak dan približno po osem ur porabilo za prebavo, uporabo in izločanje. Prav zadnji cikel, ki se začenja zgodaj zjutraj in traja do poldne, je ključen za zdravje in ga nikakor ne bi smeli motiti s težko, posebej z mastno in z beljakovinami bogato hrano.
Dr. Diamond, ki je s pravilno prehrano pomagal odpraviti zdravstvene težave tisočem, priporoča za zajtrk velik kozarec soka iz svežega sadja. Nato je do poldne dovoljena le poljubna količina sadja (ne suhega!). Tako bo telo preskrbljeno z dovolj vode, vitaminov in mineralov, ne da bi bila prebava preobremenjena. Zaželjeno je razporejanje uživanja sadja na daljše časovno obdobje, med zadnjim sadežem in kosilom naj mine vsaj pol ure.
Zaprisežene mesojedce dr. Diamond izziva naj z njegovo dieto poskusijo le za štirinajst dni. Prepričan je, da se velika večina po tem obdobju ne bo želela vrniti k starim prehranjevalnim navadam. Toda pozor - veliko sadja, posebej na tešče, ni primerno za vsak želodec in še posebej ne za nevajenega. Zato se takšnega načina prehrane vedno lotevamo postopno.
Slastna sadna solata
Zmešajte po dve olupljeni in narezani jabolki, pomaranči, banani in kivija. Potresite s ščepcem cimeta, prelijte s pol skodelice svežega pomarančnega soka in premešajte.
.
